Polprevodniki: Evropski poslanci sprejeli zakonodajo za spodbujanje industrije čipov v EU

Parlament je v torek sprejel načrte za zagotovitev oskrbe EU s čipi s spodbujanjem proizvodnje in inovacij ter uvedbo nujnih ukrepov proti pomanjkanju.

Namen novega zakona, o katerem sta se Parlament in Svet že dogovorila, je ustvariti ugodno okolje za naložbe v proizvodnjo čipov v Evropi s pospešenim postopkom izdaje dovoljenj in priznavanjem njihovega kritičnega pomena prek t. i. „statusa največjega nacionalnega pomena“. Večja podpora bo koristila tudi malim in srednjim podjetjem, zlasti na področju oblikovanja čipov, da bi spodbudila inovacije.

Zakonodaja bo podpirala projekte, ki povečujejo zanesljivost oskrbe EU s privabljanjem naložb in krepitvijo proizvodnih zmogljivosti. v pogajanjih s predstavniki Sveta so poslanke in poslanci Evropskega parlamenta zagotovili 3,3 milijarde evrov za raziskave in inovacije, povezane s čipi. Vzpostavljena bo mreža kompetenčnih centrov za odpravo pomanjkanja znanj in spretnosti v EU ter privabljanje novih talentov za raziskave, oblikovanje in proizvodnjo.

Mehanizem za odzivanje na krize za reševanje težav pri oskrbi

Vzpostavljen bo mehanizem za odzivanje na krize, s katerim bo Komisija ocenila tveganja za dobavo polprevodnikov v EU. Za opozarjanje na pomanjkanje po vsej EU se bodo uporabljali kazalniki zgodnjega opozarjanja v državah članicah.

Ta mehanizem bo Komisiji omogočil izvajanje nujnih ukrepov, kot sta dajanje prednosti ponudbi proizvodov, ki jih je še posebej prizadelo pomanjkanje, ali izvajanje skupnih nakupov za države članice. Poslanke in poslanci Evropskega parlamenta so sistem dodatno izboljšali z uvedbo orodja za kartiranje, ki bo pomagalo opredeliti morebitna ozka grla v oskrbi. Ti ukrepi bodo zadnja možnost v primeru krize v sektorju polprevodnikov.

Parlament je podprl tudi določbe za okrepitev mednarodnega sodelovanja s strateškimi partnerji in o pravicah intelektualne lastnine, da bi sektorju v EU zagotovili konkurenčne prednosti in varstvo.

Izjava

Poročevalec Dan Nica (S&D, Romunija) je dejal: “Z Evropskim aktom o čipih si prizadevamo za krepitev položaja EU na področju svetovne proizvodnje polprevodnikov ter za odpravo ranljivosti v dobavni verigi, ki jih je izpostavila pandemija. Želimo imeti več vpliva in imeti vodilno vlogo na tem področju, zato smo za raziskave in inovacije zagotovili 3,3 milijarde evrov. Želimo tudi okrepiti tehnološke zmogljivosti in uvajamo ukrepe za reševanje morebitnih težav s pomanjkanjem. Evropa je pripravljena na soočanje s prihodnjimi izzivi na področju industrije polprevodnikov, pri čemer daje prednost strateški avtonomiji, varnosti in primernemu poslovnemu okolju.“

Naslednji koraki

Zakonodaja je bila sprejeta s 587 glasovi za, 10 glasovi proti in 38 vzdržanimi glasovi. Zdaj jo mora potrditi še Svet EU.

Ozadje

V študiji Parlamenta je poudarjeno, da je delež Evrope v svetovni proizvodni zmogljivosti polprevodnikov manjši od 10 %. Cilj zakonodajnega predloga je, da se ta delež poveča na 20 %. V drugi analizi Parlamenta iz leta 2022 je bilo poudarjeno, da je pandemija razkrila dolgoletne ranljivosti v svetovnih dobavnih verigah, kot na primer zaskrbljujoče pomanjkanje polprevodnikov. To kaže, kaj se bo dogajalo v prihodnjih letih. Pomanjkanje je med drugim privedlo do naraščajočih stroškov za industrijo in višjih cen za potrošnike ter upočasnjuje okrevanje v Evropi.

Konferenca o prihodnosti Evrope

Z Evropskim aktom o čipih so se poslanke in poslanci odzvali na predloge državljank in državljanov iz sklepov konference o prihodnosti Evrope. Akt naslavlja predlog 11(5) s promocijo širjenja evropske tehnologije kot trdne alternative tujim proizvajalcem. Prav tako se odziva na potrebo po varnosti zalog in spodbujanju proizvodnje v Evropi, kot je navedeno v predlogu 12(12). Akt se nanaša tudi na predloga 17(3) in 17(7), ki se zavzemata za okrepljene dobavne verige v EU preko strateških naložb in spodbujanja sodelovanja med članicami, da bi tako bolje upravljali s tveganji, povezanimi z dobavnimi verigami. Z mobilizacijo javnih in zasebnih naložb v skupni vrednosti več kot 43 milijard evrov, akt tudi določa ukrepe za proaktivno upravljanje in za hiter odziv na prihodnje motnje v dobavnih verigah.