PHOTO: European Union 2023.

Studio Evropa: “Evropski parlament: Demokracija v službi državljanov”

V zadnji letošnji razpravi v ciklu spletnih razprav Studio Evropa z naslovom “Evropski parlament: Demokracija v službi državljanov”, ki jo je v Ljubljani pripravila Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, smo gostili vseh osem poslank in poslancev Evropskega parlamenta iz Slovenije. Romana Tomc (EPP), Matjaž Nemec (S&D), Irena Joveva (Renew), Milan Zver (EPP), Milan Brglez (S&D), Klemen Grošelj (Renew), Ljudmila Novak (EPP) in Franc Bogovič (EPP) so izpostavili glavne dosežke na področjih, na katerih so bili aktivni v tem mandatu, spregovoril pa so tudi o načrtih glede naslednjih evropskih volitev junija prihodnje leto.

Evropski parlament je v tem mandatu skupaj z državami članicami sprejel vrsto zakonodajnih aktov in ukrepov na ključnih področjih kot so denimo gospodarstvo, zeleni dogovor, digitalna agenda in javno zdravje. Prizadeva si za nova delovna mesta in za zaščito vrednot EU kot so demokracija, človekove pravice in svoboda misli in govora. V mesecih do volitev si bo Parlament prizadeval za potrditev čim več še odprtih zakonodajnih predlogov.

Kot kažejo podatki iz najnovejše javnomnenjske raziskave Eurobarometer, sta EU in Parlament izpolnila pričakovanja ljudi; državljani EU so namreč med prednostne naloge, ki bi se jim moral posvetiti Evropski parlament, uvrstili boj proti revščini in socialni izključenosti, javno zdravje, ukrepanje proti podnebnim spremembam, podporo gospodarstvu in ustvarjanje novih delovnih mest. Pričakujejo tudi, da bo Parlament ščitil temeljne vrednote EU kot so demokracija, varstvo človekovih pravic in svoboda govora.

EU je danes s sprejetima aktoma o digitalnih trgih in digitalnih storitvah globalni lider na digitalnem področju, med Parlamentom in Svetom potekajo pogajanja o prvem celovitem okviru za regulacijo umetne inteligence na svetu, z aktom o polprevodnikih se je okrepila avtonomija EU, v času pandemije je Unija zagotovila cepivo za vse, spričo agresije Rusije nad Ukrajino se je otresla energetske odvisnosti od Rusije. Po večletnem zastoju je bila sprejeta zakonodaja o zastopanosti žensk v upravnih odborih podjetij, o minimalni plači in o enakem plačilu za enako delo.

Ukrajino je EU podprla s finančno, politično humanitarno in vojaško pomočjo. Evropski parlament se je kot prva institucija EU zavzel za to, da Ukrajina postane kandidatka za članstvo v EU.

Kot še kažejo podatki Eurobarometra, si večina Evropejcev (53%, Sloveniji 61%) želi, da bi Evropski parlament imel pomembnejšo vlogo.

Anketa je prav tako pokazala, da Evropejci cenijo članstvo v EU; 72 % evropskih državljanov meni, da ima njihova država koristi od članstva v EU, 70% pa jih priznava, da imajo aktivnosti Unije vpliv na njihovo vsakdanje življenje. V Sloveniji sta oba deleža še višja;  83% vprašanih je mnenja, da ima država koristi od članstva v EU, vpliva, ki ga ima EU na njihovo vsakdanje življenje, pa se zaveda kar 80% anketirancev.

Večje v primerjavi z enakim obdobjem pred prejšnjimi evropskimi volitvami je tudi zanimanje za evropske volitve junija 2024; približno dve tretjini vprašanih v EU (68 %) bi se evropskih volitev verjetno udeležili, če bi te potekale naslednji teden, kar je 9 odstotnih točk več kot jeseni 2018. V Sloveniji bi se evropskih volitev, če bi te potekale prihodnji teden, udeležilo 57% vprašanih, kar je deset odstotnih točk več kot pred petimi leti.

V zadnji letošnji razpravi v ciklu spletnih razprav Studio Evropa z naslovom “Evropski parlament: Demokracija v službi državljanov”, ki jo je v Ljubljani pripravila Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, smo gostili vseh osem poslank in poslancev Evropskega parlamenta iz Slovenije. Romana Tomc (EPP), Matjaž Nemec (S&D), Irena Joveva (Renew), Milan Zver (EPP), Milan Brglez (S&D), Klemen Grošelj (Renew), Ljudmila Novak (EPP) in Franc Bogovič (EPP) so izpostavili glavne dosežke na področjih, na katerih so bili aktivni v tem mandatu, spregovoril pa so tudi o načrtih glede naslednjih evropskih volitev junija prihodnje leto.

Evropski parlament je v tem mandatu skupaj z državami članicami sprejel vrsto zakonodajnih aktov in ukrepov na ključnih področjih kot so denimo gospodarstvo, zeleni dogovor, digitalna agenda in javno zdravje. Prizadeva si za nova delovna mesta in za zaščito vrednot EU kot so demokracija, človekove pravice in svoboda misli in govora. V mesecih do volitev si bo Parlament prizadeval za potrditev čim več še odprtih zakonodajnih predlogov.

Kot kažejo podatki iz najnovejše javnomnenjske raziskave Eurobarometer, sta EU in Parlament izpolnila pričakovanja ljudi; državljani EU so namreč med prednostne naloge, ki bi se jim moral posvetiti Evropski parlament, uvrstili boj proti revščini in socialni izključenosti, javno zdravje, ukrepanje proti podnebnim spremembam, podporo gospodarstvu in ustvarjanje novih delovnih mest. Pričakujejo tudi, da bo Parlament ščitil temeljne vrednote EU kot so demokracija, varstvo človekovih pravic in svoboda govora.

EU je danes s sprejetima aktoma o digitalnih trgih in digitalnih storitvah globalni lider na digitalnem področju, med Parlamentom in Svetom potekajo pogajanja o prvem celovitem okviru za regulacijo umetne inteligence na svetu, z aktom o polprevodnikih se je okrepila avtonomija EU, v času pandemije je Unija zagotovila cepivo za vse, spričo agresije Rusije nad Ukrajino se je otresla energetske odvisnosti od Rusije. Po večletnem zastoju je bila sprejeta zakonodaja o zastopanosti žensk v upravnih odborih podjetij, o minimalni plači in o enakem plačilu za enako delo.

Ukrajino je EU podprla s finančno, politično humanitarno in vojaško pomočjo. Evropski parlament se je kot prva institucija EU zavzel za to, da Ukrajina postane kandidatka za članstvo v EU.

Kot še kažejo podatki Eurobarometra, si večina Evropejcev (53%, Sloveniji 61%) želi, da bi Evropski parlament imel pomembnejšo vlogo.

Anketa je prav tako pokazala, da Evropejci cenijo članstvo v EU; 72 % evropskih državljanov meni, da ima njihova država koristi od članstva v EU, 70% pa jih priznava, da imajo aktivnosti Unije vpliv na njihovo vsakdanje življenje. V Sloveniji sta oba deleža še višja;  83% vprašanih je mnenja, da ima država koristi od članstva v EU, vpliva, ki ga ima EU na njihovo vsakdanje življenje, pa se zaveda kar 80% anketirancev.

Večje v primerjavi z enakim obdobjem pred prejšnjimi evropskimi volitvami je tudi zanimanje za evropske volitve junija 2024; približno dve tretjini vprašanih v EU (68 %) bi se evropskih volitev verjetno udeležili, če bi te potekale naslednji teden, kar je 9 odstotnih točk več kot jeseni 2018. V Sloveniji bi se evropskih volitev, če bi te potekale prihodnji teden, udeležilo 57% vprašanih, kar je deset odstotnih točk več kot pred petimi leti.

über evropskeno

Siehe auch

Zgodovinsko sprejetje paketa reform azilnega sistema

»Po 8 letih težkih pogajanj, enem propadlem poskusu reforme azilnega sistema, drugemu predlogu reform iz …

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *