PHOTO: European Union 2024.

Energetska učinkovitost stavb: poslanci sprejeli načrt za razogljičenje sektorja

    – Od leta 2030 bodo nove stavbe brezemisijske

    – Ukrepi za zmanjšanje računov za energijo in boj proti podnebnim spremembam

     – Kmetijske stavbe in stavbe kulturne dediščine so lahko izvzete

– Stavbe so odgovorne za 36 % emisij toplogrednih plinov v Evropski uniji

Poslanci so v torek sprejeli načrte za zmanjšanje porabe energije in emisij toplogrednih plinov v stavbnem sektorju. O načrtih so že dosegli dogovor s Svetom.

Namen predlagane revizije direktive o energetski učinkovitosti stavb je znatno zmanjšati emisije toplogrednih plinov in porabo energije v stavbnem sektorju do leta 2030, do leta 2050 pa mora ta sektor v Uniji postati podnebno nevtralen. Cilja direktive sta tudi obnova energetsko najmanj učinkovitih stavb in boljša izmenjava informacij o energtski učinkovitosti.

Cilji zmanjšanja emisij

Nove stavbe morajo biti od leta 2030 brezemisijske, nove stavbe, v katerih delujejo javni organi oziroma so v njihovi lasti, pa naj bi bile brezemisijske že od leta 2028. Države članice bodo lahko upoštevale potencial globalnega segrevanja v življenjskem ciklu stavbe, kar vključuje proizvodnjo in odlaganje uporabljenih gradbenih materialov.

Za stanovanjske stavbe pa bodo morale članice sprejeti ukrepe za zmanjšanje povprečne porabe primarne energije za vsaj 16 % do leta 2030 in za vsaj 20 do 22 % do leta 2035.

V skladu z novo direktivo bodo morale države članice do leta 2030 z izpolnjevanjem minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti obnoviti 16 %, do leta 2033 pa 26 % energetsko najmanj učinkovitih nestanovanjskih stavb.

Če bo to tehnično in finančno izvedljivo, bodo morale države članice do leta 2030 postopno namestiti naprave za sončno energijo na javnih in nestanovanjskih stavbah, odvisno od njihove velikosti, ter na vseh novih stanovanjskih stavbah.

Odprava kotlov na fosilna goriva

Države članice morajo sprejeti ukrepe za razogljičenje ogrevalnih sistemov in postopno opuščanje fosilnih goriv pri ogrevanju in hlajenju. Cilj je, da bi do leta 2040 popolnoma opustili kotle na fosilna goriva. Subvencioniranje samostojnih kotlov na fosilna goriva bo od leta 2025 prepovedano. Finančne spodbude bodo še vedno mogoče za hibridne sisteme ogrevanja, kot so kombinacija kotla s toplotno napravo za sončno energijo ali toplotno črpalko.

Izjeme

Iz novih pravil je mogoče izvzeti kmetijske stavbe in stavbe kulturne dediščine, države članice pa se lahko odločijo, da bodo izvzele tudi stavbe, ki so zaščitene zaradi posebnega arhitekturnega ali zgodovinskega pomena, začasne stavbe ter cerkve in bogoslužna mesta.

Navedek

Poročevalec za direktivo o energetski učinkovitosti stavb Ciarán Cuffe(Verts/ALE, Irska) je dejal: „Direktiva jasno kaže, kako ima lahko podnebna politika dejanske in takojšnje koristi za manj bogate v naši družbi. Ta zakon bo pomagal znižati račune za energijo in naslovil temeljne vzroke energtske revščine, hkrati pa bo zagotovil na tisoče visokokakovostnih lokalnih delovnih mest po vsej Uniji. Gre za bistveni steber evropskega zelenega dogovora, saj je sektor odgovoren za 36 % emisij ogljikovega dioksida v Evropi. Današnji rezultat kaže, da Parlament še naprej podpira zeleni dogovor, ki v enaki meri zagotavlja pravičnost in ambicije.“

Nadaljnji koraki

Direktiva je bila sprejeta s 370 glasovi za, 199 proti in 46 vzdržanimi glasovi, del zakonodaje pa bo postala, ko jo bo potrdil še Svet.

Ozadje

Po podatkih Evropske komisije so stavbe v EU odgovorne za 40 % porabe skupne energije in 36 % emisij toplogrednih plinov. Evropska komisija je 15. decembra 2021 v okviru tako imenovanega svežnja „Pripravljeni na 55“ sprejela zakonodajni predlog o reviziji direktive o energetski učinkovitosti stavb. Z novimi evropskimi podnebnimi pravili (julij 2021) je Unija cilje za leti 2030 in 2050 vključila v zavezujočo evropsko zakonodajo.

Konferenca o prihodnosti Evrope

Zakonodaja o energetski učinkovitosti stavb je neposredno usklajena s cilji in predlogi Konference o prihodnosti Evrope (CoFE), katerih cilj je povečati energetsko neodvisnost in trajnost v Uniji. Ta zakonodajna pobuda je prepletena s predlogi CoFE, kot so krepitev vloge občin pri urbanističnem načrtovanju za podporo modro-zeleni infrastrukturi (predlog 2(3)), zmanjšanje odvisnosti od uvoza nafte in plina s projekti za energetsko učinkovitost (predlog 3(3)) in dejavno podpiranje projektov energetske učinkovitosti za doseganje večje avtonomije na področju proizvodnje in oskrbe z energijo (predlog 18(2)).

Izjave poslancev iz Slovenije med plenarno razpravo

Franc Bogovič (EPP): “Stavbe porabijo 40 % energije in izločijo kar 35 % emisij toplogrednih plinov. Zato je pričakovano, da jih obravnavamo v paketu zmanjševanja toplogrednih plinov. Temeljita energetska obnova stanovanjske hiše stane okrog 100 tisoč evrov, s sončno elektrarno na strehi krepko več. Imamo premalo denarja, materialov ali ljudi, ki bi izvedli takšne obnove. V Sloveniji je 87 % stanovanjskega fonda v zasebni lasti, zato bodo morali lastniki sami poskrbeti za to. Veseli me, da se direktiva odmika od obveznih obnov in nerealističnih ciljev, predvidenih v začetku. V tej direktivi zelo zagovarjam princip subsidiarnosti. Naj države določijo regije in dajo svoje spodbude. Treba bo poskrbeti za to, da bodo ljudje z najnižjimi prejemki deležni bistveno višjih podpor od tistih z višjimi prejemki. V nasprotnem primeru bomo delali nove energetske reveže.”

über evropskeno

Siehe auch

Težko pričakovana Resolucija o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji

Ljubljana, 4. april 2024 – Vlada RS je minuli teden, v četrtek, 28. 3. 2024, …

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *