PHOTO: European Union 2024.

Bogovič premieru dr. Golobu: Tako prezirljivemu odnosu oblasti do kmetijstva, kmetov in podeželja še nismo bili priča!

Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) odločno zanika izjave predsednika Vlade RS dr. Roberta Goloba z njegove včerajšnje novinarske konference stranke Svoboda, s katerimi je neresnično zanikal prizadevanja nekaterih evropskih poslancev za dobrobit kmetov in kmetijstva v Evropskem parlamentu in v Bruslju ter zasluge za debirokratizacijo pripisal lastni vladi, ki je po oceni Bogoviča daleč najbolj škodljiva za slovensko kmetijstvo v vsej zgodovini Slovenije. Celoten odziv poslanca Bogoviča je podan v nadaljevanju:

»V zadnjih dveh poslanskih mandatih v Evropskem parlamentu sem bil član Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI), obakrat edini poslanec iz Slovenije. V tem odboru sem že v prvem mandatu pričel voditi iniciativo »Pametne vasi«, ki je postala del Dolgoročne vizije za podeželska območja EU, ki odgovarja na izzive poseljenosti in gospodarske aktivnosti podeželja. Bil sem tudi pogajalec politične skupine EPP pri pripravi poročila o Dolgoročni viziji za podeželska območja EU.

S svojim zelo proaktivnim delom v odboru AGRI sem bil neomajen in trden zagovornik slovenskih kmetov v Bruslju in pri sprejemanju Skupne kmetijske politike za obdobje 2021 – 2027 vztrajno pozival k realnejšim rešitvam s področja kmetijstva ter prehranske varnosti v Evropi – k zdravi kmečki pameti. Pomembno je, da slovenske kmete v EP zastopa nekdo, ki je sam kmet, ki dobro pozna razmere v sektorju, zna pravočasno opozoriti na probleme in je v Bruslju spoštovan in dobro prepoznan. V minulih letih sem iskreno zagovarjal interese slovenskega kmeta in podeželja ter argumentirano in brez populizma opozarjal na zeleno-ideološke nesmisle, ki so v kot stiskali slovenske in evropske kmete.

Zadnji dve leti sem aktivno delal na za kmete škodljivem predlogu Uredbe Evropske komisije o pesticidih (SUR). Kot pogajalec politične skupine EPP o tej zakonodaji sem opozoril na potencialne hude posledice in na to, da bruseljski uradniki ne morejo odločati, kje v Sloveniji lahko ali ne smemo škropiti. Za Slovenijo je bila predlagana absolutna prepoved uporabe pesticidov na kar 41 % vseh kmetijskih površin, kar bi pomenilo katastrofalno zmanjšanje pridelane hrane po posameznih segmentih. Na določenih območjih Nature 2000 in ostalih krajinskih parkih bi morali posekati cele vinograde, sadovnjake, nasade oljk, idr. To bi bistveno zmanjšalo samooskrbo s hrano v Sloveniji. Kot veliko zmago si štejem, da sem tudi sam prispeval k temu, da je prišlo najprej do zavrnitve predloga v EP in nato tudi do umika predloga s strani Komisije. V nasprotju z Vlado RS sem glasoval tudi proti Uredbi o obnovi narave, ki bo prinesla zgolj dodatne birokratske ovire in omejitve za kmete.

V parlamentu sem vsako leto gostil tudi številne slovenske kmetice in kmete, ki so se prek različnih združenj udeleževali strokovnih ekskurzij in obiskov EP. Od govedorejskih društev, svetovalnih služb, zadrug, sindikata kmetov, do zveze kmetic in podeželske mladine. Vsakoletnemu slovenskemu inovativnemu mlademu kmetu sem že od l. 2016 dalje omogočil zastopanje Slovenije na Evropskem kongresu mladih kmetov. Odlično sodelujem tudi s Čebelarsko zvezo Slovenije, s katerimi nenehno izpostavljamo pomen sodelovanja med čebelarji in kmeti – tudi glede pravilne rabe pesticidov, zaradi česar v Sloveniji od l. 2011 nismo imeli niti enega množičnega pomora čebel.

Glede zmanjšanja števila kontrol na kmetijah, verjetno je imel predsednik vlade dr. Golob včeraj to v mislih, ko je trdil, da je “na pobudo aktivnosti slovenske vlade v Bruslju prišlo do debirokratizacije v kmetijstvu ter trdil, da od opozicijskih evropski poslancev nimamo prav nič«, lahko rečem le, da je navedba čista laž, saj je Evropska komisija pripravila ukrepe, ki zmanjšujejo kontrole na majhnih kmetijah in zmanjšujejo okoljske zahteve ravno na pritisk Odbora za kmetijstvo Evropskega parlamenta, katerega član sem in kot odgovor na proteste evropskih kmetov. Predsednik vlade Robert Golob bi se še enkrat več “kitil s tujim perjem.” Če bi mu bilo kaj za slovenskega kmeta, bi podprl zmanjšanje zaščite za volka in medveda, kar predlaga Evropska komisija, pa temu predlogu ravno Slovenija nasprotuje, še več, namesto tega je naša ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušič na zadnjem svetu ministrov podala celo predlog za dodatne omejitve na živinorejskih kmetijah. Golobu gre za nutrije, volke in medvede, ne pa za slovenskega kmeta!

Za večino slovenskih kmetov je zmanjšanje kontrol na kmetijah zelo dobrodošla sprememba, ki določa izvzetje kmetijskih gospodarstev do 10 ha obdelovalnih površin iz nadzora pogojenosti in kazni. Kmetje tako ne bodo deležni dodatnih kontrol s strani nadzornih organov. Potem je tu še izvzetje upravičencev, ki hkrati prejemajo tako neposredna plačila na površino kot plačila iz naslova razvoja podeželja iz pregledov navzkrižne skladnosti in uporabe kazni. A govoriti, da je to izključno zaradi Roberta Goloba in njegove vlade in da nihče izmed slovenskih poslancev ali ostalih držav, ki so vršile pritisk na Komisijo za pripravo administrativnih poenostavitev, pri tem nima nič, je čista laž.

Poleg birokratskih in okoljskih razbremenitev kmetov ter ustvarjanja enakovrednih pogojev na trgih, sem se prav sam v Evropskem parlamentu odločno zavzel, da mora v osrčje razprav o prihodnosti Skupne kmetijske politike – SKP priti tudi financiranje. Več sredstev bo potrebnih za krizno posredovanje, saj smo iz leta v leto priča pretresom na kmetijskih trgih in velikim elementarnim nesrečam. Določen poseg na kmetijske trge, večji nadzor nad cenami in poštena razporeditev dohodkov vzdolž vrednostne verige je nujna. Kmetijstvo potrebuje tudi nove sorte, ki bodo odporne na sušo, nove bolezni, škodljivce, zahteva se dvig kakovosti pridelkov. V kmetijstvu bo treba zmanjšati rabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS) in gnojil, ob hkratni zagotovitvi iste ravni prehranske varnosti. A z znanjem in inovacijami, ne z ideologijo in prepovedmi!

V odnosu aktualne Vlade RS pod vodstvom premiera dr. Roberta Goloba do kmetijstva pa poudarjam, da v Sloveniji manjka strateškega razmisleka, kaj od slovenskega kmetijstva sploh želimo. Ker tega ni, se zlasti leve vlade, podobno kot drugod, tudi na področju kmetijstva zatekajo k ideologiji. Tako smo bili nedavno priča neustavni noveli Zakona o KGZS, fiasku z neživljenjsko novelo Zakona o zaščiti živali, pred tem so kmetom na Ljubljanskem barju skoraj prepovedali košnjo in tako ogrozili njihov obstoj. Potem je tu še nerešeno vprašanje obdavčenja OMD plačil, višja obdavčitev dopolnilnih dejavnosti,  povišanje pristojbin za uporabo gozdnih cest in visoki stroški surovin, ki kmete spravljajo ob težko prislužen dohodek!

Menim, da tako prezirljivemu odnosu oblasti do kmetijstva, kmetov in podeželja še nismo bili priča.

Ključno je, da gremo v prihodnji razvoj in podporo kmetijstvu z zavedanjem, da naj se kmetijska politika pripravlja in vselej sooblikuje zgolj in le v dialogu s kmeti.

To polagam na srce in dušo gospodu predsedniku vlade dr. Golobu.«

über evropskeno

Siehe auch

Volitve 2024: Posodobljena projekcija sedežev v novem Evropskem parlamentu

Posodobljena projekcija sestave novega Evropskega parlamenta na podlagi končnih in delnih izidov v vseh 27 …

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *