Stanje v Uniji: Ukrajina, zeleni dogovor, gospodarstvo, Kitajska ter umetna inteligenca

V letni razpravi o stanju v Evropski uniji so poslanci s predsednico von der Leyen razpravljali o dosedanjem delu Komisije in načrtih do volitev junija 2024.

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je ob začetku razprave dejala: „Evropska unija je danes močnejša in enotnejša kot kdaj koli prej. Svet se spreminja in Evropa se mora prilagoditi in spremeniti skupaj z njim. Še naprej si moramo prizadevati, da bo naša Evropa prostor enakih možnosti, dostopa, blaginje – kjer lahko vsakdo doseže svoj potencial. Še naprej se moramo preoblikovati. Skrbi ljudi morajo vedno biti v središču vseh naših dejanj.“

Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je dejala, da se je Unija močno spremenila, odkar je leta 2019 prvič predstavila svoj program, in dodala: „Izpolnili smo več kot 90 % političnih usmeritev, ki smo si jih zastavili“.

V zvezi z zelenim dogovorom, tj. razogljičenjem evropske industrije in obenem ohranjanjem njene konkurenčnosti, je napovedala protisubvencijsko preiskavo glede kitajskih električnih vozil. „Moramo se braniti pred nepoštenimi praksami,“ je dejala.

Predsednica von der Leyen je poudarila pomen pravičnega prehoda za kmete, družine in industrijo ter poudarila, da bo Evropa storila vse, kar je potrebno, da ohrani svoje konkurenčne prednosti. Napovedala je, da bo neodvisni odbor preveril konkurenčnost za vsako novo zakonodajo.

V zvezi z umetno inteligenco je Ursula von der Leyen dejala, da bo ta izboljšala zdravstveno varstvo, povečala produktivnost in pomagala pri obravnavanju podnebnih sprememb. „Prednostna naloga Komisije je zagotoviti, da se umetna inteligenca razvija na človeka osredotočen, pregleden in odgovoren način,“ in pozvala k ustanovitvi mednarodne skupine strokovnjakov, po vzoru Medvladnega foruma o podnebnih spremembah, ki bi usmerjala njen razvoj.

V zvezi z Ukrajino je napovedala, da bo Komisija predlagala podaljšanje začasne zaščite v Uniji za Ukrajince ter dodatnih 50 milijard evrov v naslednjih štirih letih za naložbe in reforme: „Naša podpora Ukrajini se bo nadaljevala.“

Predsednica Komisije je govorila tudi o pravni državi, širitvi, migracijah, odnosih med EU in Afriko, pobudi Global Gateway, podnebnih spremembah, prehranski varnosti in prihodnjem vrhu socialnih partnerjev.

Njen celoten govor si lahko ogledate tukaj.

Govori vodij političnih skupin

Manfred Weber (EPP, Nemčija) je izpostavil tri prednostne naloge. Prvič, gospodarsko rast in konkurenčnost, saj „potrebujemo rast, potrebujemo delovna mesta, potrebujemo dostojne dohodke, potrebujemo blaginjo, potrebujemo močno industrijo“ in pozdravil pobude za zmanjšanje birokracije, za naložbe in spodbujanje trgovinskih odnosov. Glede migracij je poudaril, da mora Evropa odločati, kdo lahko vstopi na njenih mejah, in poudaril „evropski DNK“ zaščite beguncev. Kot tretje je poudaril potrebo po evropski obrambni uniji in „optimizmu, viziji, vrednotah in pripravljenosti na naslednji korak, da postanemo prava Evropska unija“.

Iratxe García (S&D, Španija) je dejala, da bi morala biti glavna prednostna naloga Unije ponovna industrializacija in strateška avtonomija, hkrati pa je treba pospešiti zeleni prehod za zaustavitev posledic podnebnih sprememb. Zahvalila se je predsednici Ursuli von der Leyen za njeno jasno sporočilo v podporo zelenemu dogovoru, vendar je obžalovala, da ni poudarka na utrjevanju socialnega stebra Unije. Pozvala je, da naj se nasilje na podlagi spola vključi na seznam kaznivih dejanj EU in zamrznjena ruska sredstva uporabijo za pomoč pri obnovi Ukrajine. Unijo je tudi pozvala, naj doseže dogovor o paktu o migracijah in poudarila, da „denar Evropejcev ne sme končati v žepih vlad, ki zlorabljajo temeljne pravice ljudi“.

Stéphane Séjourné (Renew, Francija) je poudaril, da je treba čim bolj izkoristiti preostali čas pred evropskimi volitvami. Izpostavil je pozitivne korake pri odzivu na pandemijo, rusko agresijo proti Ukrajini in evropski zeleni dogovor. Zahteval je, da se Unija osredotoči na ponovno industrializacijo Evrope, in spomnil, da je EU zdaj pravno uredila digitalni „divji zahod“. Poudaril je tudi potrebo po dolgoročni rešitvi migracijskih vprašanj. Kritičen je bil do pravila o „strupenem“ soglasju v Svetu in pozval Evropo, naj upošteva obupane zahteve sodnikov na Poljskem in Madžarskem.

Philippe Lamberts (Zeleni/EFA, Belgija) je bil kritičen do „tistih, ki pozivajo k premoru“ v podnebni in okoljski zakonodaji, rekoč, da „nismo nad naravo (…) ne glede na to, ali nam je to všeč ali ne, obstajajo omejitve glede tega, kaj lahko naš planet sprejme in kaj lahko da.“ Dejal je, da je ekološki prehod „edina in največja gospodarska priložnost za Evropo“. Evropsko komisijo je tudi pozval, naj obravnava stanovanjska vprašanja in okrepi svoja prizadevanja proti kršitvam pravne države in to „ne samo proti Poljski ali Madžarski“.

„Ali je EU danes v boljšem stanju kot pred dvajsetimi leti?“ se je vprašal Ryszard Legutko (ECR, Poljska). „Odgovor je ne, saj je več kot kdaj koli prej nestabilnosti, negotovosti in tudi inflacija je visoka.“ Tihotapljenje ljudi je uspešno, zeleni dogovor je draga ekstravaganca, stroški skupnega dolga EU bodo dvakrat višji od napovedanega in proračun Unije je v težavah. Komisija se nagiba k oligarhiji, vmešava se v nacionalne politike in poskuša zrušiti vlade, ki ji niso všeč, saj je iz pravne države naredila karikaturo.

Marco Zanni (ID, Italija) je dejal, da ima EU v zvezi z zelenim dogovorom „zgodovinsko priložnost, da je manj ideološka in bolj pragmatična“, in dodal, da se moramo spopasti s podnebnimi spremembami ne da bi pri tem škodovali „našim kmetom, podjetjem ali lastnikom stavb“. V zvezi z napovedanimi preiskavami tujih subvencij je Zanni podvomil v njihovo uporabnost in poudaril, da že vemo, da je Kitajska vpletena v nelojalno konkurenco. V zvezi z migracijami je dejal da dokler se EU ne bo dogovorila da, tisti, „ki nima pravice biti noter, mora ostati zunaj“, rešitve ne bo.

Martin Schirdewan (Levica, Nemčija) je dejal: „Pravi politični uspeh se meri z dejanskimi razmerami večine ljudi, ne z lepimi govori.“ Dodal je, da je kljub visokoletečim obljubam realnost za mnoge Evropejce še vedno mračna, saj se življenjski stroški povečujejo in znižujejo realne plače. Izpostavil je boj delavcev, mater samohranilk in upokojencev ter Komisijo obtožil, da spodbuja Evropo, ki vse bolj služi korporacijam ne pa državljanom, saj „95 milijonom ljudi v Evropski uniji grozi revščina.“