Evropske Novice BRUSELJ – STRASBOURG – LJUBLJNA
· Rusija je glavna zunanja grožnja, EU pa ogrožajo tudi Belorusija, Kitajska, Iran in Severna Koreja
· Zaščita svobodnih in neodvisnih medijev ter boj proti spletnemu vmešavanju v volitve sta ključnega pomena
· Natančno je treba določiti mandat in proračun novega organa za boj proti tujemu vmešavanju
· Spletne platforme bi morale ukrepati proti vmešavanju v volitve z boti
Evropski poslanci so opozorili, da tuje vmešavanje in grožnje z dezinformacijami pomenijo napad na „samo bistvo evropskega projekta“, glavne žrtve pa so državljani.
Evropski parlament je v torek s 420 glasovi za, 220 proti in 26 vzdržanimi glasovi sprejel poročilo o ugotovitvah Posebnega odbora za evropski ščit za demokracijo, vključno s praktičnimi priporočili za to, kako lahko Evropska unija naredi več za zaščito svojih demokratičnih institucij in izboljša nabor orodij.
Posebni odbor je bil ustanovljen decembra 2024. Pristojen je za ocenjevanje stopnjevanja in učinka sovražnih dejavnosti zoper Evropsko unijo, kot so tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje, hibridni napadi in usklajene dezinformacijske kampanje. Poslanci so v ugotovitvah navedli, da je pristop Unije trenutno razdrobljen, saj se posamezne države članice same ne morejo učinkovito boriti proti tem grožnjam.
Nov organ Evropske unije za zaščito demokracije
Poslanci podpirajo ustanovitev evropskega centra za demokratično odpornost (ki ga je Komisija napovedala v svoji strategiji za ščit za demokracijo v skladu s predlogi, ki jih je Parlament predložil v prejšnjem zakonodajnem obdobju). Menijo, da bi moral delovati kot neodvisen center odličnosti za boj proti tujemu manipuliranju z informacijami in vmešavanju ter dezinformacijam, pa tudi za usklajevanje nacionalnih ukrepov. Z novo strukturo ne bi podvajali obstoječih orodij, temveč bi vseevropska prizadevanja združili v en subjekt z jasno vizijo, mandatom, proračunom in zmogljivostjo za hitro ukrepanje. Sodelovanje bi moralo biti obvezno za vse države članice, poskrbeti pa bi bilo treba tudi za parlamentarni nadzor.
Rusija: glavna grožnja za demokratično integriteto Evrope
Poslanci so v poročilu poudarili pogoste hibridne napade Rusije na kritično infrastrukturo, kot so kibernetski napadi, fizične sabotaže, požigi, vohunjenje in motenje signalov, ki izvirajo tudi iz Belorusije, Kitajske, Irana in Severne Koreje. Zahtevali so, naj se sankcije razširijo tudi na vse, ki omogočajo dezinformacije, in tiste, ki pomagajo pri izogibanju obstoječim sankcijam. Obsodili so tudi politično motiviran „črni seznam“ uradnikov Evropske unije, novinarjev in poslancev Evropskega parlamenta, ki ga je pripravila Rusija in ga uporablja kot instrument hibridnega vojskovanja.
Digitalno vmešavanje
Ker do teh napadov prihaja zlasti v digitalnem okolju, poslanci namesto nove zakonodaje zahtevajo strogo izvrševanje obstoječih digitalnih pravil (na primer akta o digitalnih storitvah in akta o umetni inteligenci). Želijo, da bi platforme prevzele odgovornost in se odločneje borile proti vmešavanju v volitve z boti ter zaščitile demokratični diskurz. V poročilu je navedeno, da sta svoboda izražanja in obveščanja pravici, ki varujeta ljudi, ne strojev.
Suverenost Evropske unije
Poslanci Evropsko unijo pozivajo, naj zmanjša svojo odvisnost od tehnologije pod tujim nadzorom v kritičnih sektorjih, zlasti od ameriških tehnoloških podjetij in kitajske strojne opreme. To naj bi med drugim dosegli z uravnoteženim pristopom tako imenovanega kupovanja evropskih proizvodov pri naložbah v kritično infrastrukturo, pri oskrbi s kritičnimi surovinami pa z izbiro zanesljivejših partnerjev.
Odpornost volitev
Poslanci predlagajo, naj se volilna infrastruktura označi za kritično, saj bi tako zaščitili integriteto volitev pred spreminjajočimi se grožnjami ter preprečili posredniško financiranje in vmešavanje. Menijo tudi, da mora za politične donacije, ki temeljijo na kriptovalutah, veljati načelo poznavanja svojega donatorja. Obenem so pozvali k ukrepom proti zlonamernim globokim ponaredkom in goljufivim oglasom ter k večji zaščiti kandidatk na volitvah.
Prav tako menijo, da sta bistvena tesno sodelovanje in podpora za izboljšanje odpornosti v državah kandidatkah in partnerskih državah. Instrumentalizacijo migracij so obsodili kot nesprejemljiv poskus izvajanja političnega pritiska na Evropsko unijo.
Svoboda medijev in civilna družba
Poslanci menijo, da je nujno treba izboljšati medijsko pismenost in pismenost na področju umetne inteligence ter omogočiti trdno in neodvisno civilno družbo. Pozivajo k dolgoročnim zavezam glede financiranja svobode medijev in preiskovalnega novinarstva, zaščitnim ukrepom proti nezakoniti vohunski programski opremi ter podpori vključevanja civilne družbe.
Družbena pripravljenost
Poslanci so poudarili, da mora družba delovati tudi v kriznih razmerah, če želi vzpostaviti demokratično odpornost. Med priporočili so navedli redne obsežne vaje za pripravljenost in vzpostavitev aplikacije za opozarjanje na krize po vsej Uniji. Dejali so, da bi moral 24. februar, obletnica ruskega napada na Ukrajino, postati evropski dan pripravljenosti.
Izjava
Poročevalec Tomas Tobé (EPP, Švedska) je med razpravo na plenarnem zasedanju dejal: „V tem poročilu ne gre za regulacijo političnih mnenj. Gre za zaščito naše demokracije pred operacijami tujega vplivanja. Ruski boti niso svoboda govora. Tuje vmešavanje ni svoboda govora. Manipuliranje z našimi volitvami zagotovo ni svoboda govora.“
