Evropske Novice BRUSELJ – STRASBOURG – LJUBLJNA
V letni razpravi o stanju Evropske unije so poslanci Evropskega parlamenta in predsednica von der Leyen razpravljali o delu Komisije v preteklem letu ter o najbolj perečih izzivih EU.
Predsednica Parlamenta Roberta Metsola je ob začetku razprave dejala: »Naša Unija je vedno napredovala, ker so bili ljudje pripravljeni tvegati, ko je to zahteval trenutek in je negotovost postala priložnost. Ljudje pričakujejo Unijo, ki bo storila več za njihovo zaščito, podporo in zagovarjanje njihovih interesov – na področjih varnosti, konkurenčnosti, cenovno dostopnih stanovanj, kakovostnih delovnih mest, podnebja in meja. Želijo si Evropo, ki ponosno stoji na lastnih nogah in ponosno zagovarja svoje vrednote. To je trenutek za pogum, ambicije in rezultate.«
»Stanje naše Unije je najmočnejše, kar je kdaj bilo. Obenem pa se lahko zdi, da je stanje naše Unije tudi negotovo, kot še nikoli,« je dejala predsednica Komisije Ursula von der Leyen. Poudarila je, da je oživitev evropskega gospodarstva glavna prednostna naloga, pri čemer je opozorila na načrt »Ena Evropa, en trg« in izjavila, da bomo do konca prihodnjega leta »lahko in morali zaključiti to zgodovinsko prenovo enotnega trga«.
„Naša prihodnja blaginja in varnost bosta v veliki meri odvisni od tega, kako bomo obvladali prelomne točke našega časa: podnebne spremembe in umetno inteligenco,« je dejala ter poudarila, da »Evropa lahko, mora in bo vztrajala na poti k doseganju naših podnebnih ciljev«. Napovedala je, da bo Komisija predstavila nov okvir za podnebno odpornost, zavezništvo za podnebno zavarovanje, evropski načrt za spopadanje z vročinskimi vali in evropsko pobudo za vodo.
Glede umetne inteligence je Ursula von der Leyen poudarila, da mora Evropa močno povečati svoje računalniške zmogljivosti in razviti nove načine uporabe javnih in zasebnih sredstev za vlaganje v najbolj obetavna evropska start-up podjetja in družbe. V zdravstvu, prometu, kmetijsko-živilskem sektorju, napredni proizvodnji ter obrambi in vesolju ima industrijska umetna inteligenca največji potencial, je dejala, nato pa napovedala, da bo Komisija kmalu predstavila »prelomne pobude v vseh teh sektorjih«.
Glede razpadanja mednarodnega sistema, ki temelji na pravilih, je predsednica Komisije dejala, da »moramo nujno na novo zasnovati naša partnerstva«. Ko se je v dvorani neposredno obrnila na kanadskega premierja Marka Carneyja, je dejala: »Rada bi z vami sodelovala pri odpiranju poti Kanadi, da bi postala prva pridružena članica EU«.
Glede varnosti in hibridnih groženj, s katerimi se sooča Evropa, je von der Leyen dejala, da Evropa potrebuje varnostni protokol za izredne razmere, da bi uskladila evropski odziv, preprečila nadaljnjo eskalacijo in ublažila posledice. Glede na naravo in obseg tveganj je napovedala, da bo Komisija predstavila svoje ideje, »da bi evropski varnostni svet postal resničnost«. Glede ruske agresivne vojne proti Ukrajini je ponovno poudarila neomajno podporo EU Ukrajini in dejala, da bo EU poostrila sankcije proti Rusiji.
V zvezi z dogodki v Ceuti poleti je von der Leyen dejala, da »so meje Ceute evropske meje. Ker je Ceuta Španija. Ceuta je Evropa. In Evropa bo tam za vas.« Opozorila je tudi na 55-odstotno zmanjšanje nezakonitih prihodov v zadnjih dveh letih in na nadaljnji 35-odstotni padec v letošnjem letu. »Sporočilo Evrope je jasno: vedno bomo spoštovali naše vrednote in temeljne pravice. Vendar pa pri zaščiti naših meja nikoli ne bomo popuščali.«
Glede družbenih omrežij je von der Leyen napovedala predlog zakona EU Kids Act, ki bo predstavljen jutri. „Brez družbenih omrežij za otroke, mlajše od 13 let. Brez osebnih računov za otroke, mlajše od 15 let“. Od 13. do 15. leta starosti bi se otrokom odpirali le mini računi, ki bi jih nadzorovali starši, z omejenimi funkcijami in časovno omejitvijo na eno uro na dan. Med 15. in 18. letom pa bo varna zasnova obvezna za platforme. »Evropa ima moč za ukrepanje. Pravila določamo mi, ne velike tehnološke družbe,« je dejala von der Leyen.
Govorniki političnih skupin
Manfred Weber (EPP, Nemčija) je dejal, da Evropa doživlja tri velike pretrese: hitre tehnološke spremembe, ki jih poganjajo umetna inteligenca, globoke geopolitične spremembe ter naraščajoča gospodarska negotovost, ki se kaže v izgubi delovnih mest v industriji. Rekel je, da se mora Evropa na to odzvati tako, da prisluhne državljanom, namesto da jim daje lekcije, ter da izvaja pragmatične politike, tudi na področju podnebja in avtomobilske industrije. Podprl je predlog predsednice von der Leyenove za okrepitev zaščite otrok na spletu in pozval k precej globljemu evropskemu sodelovanju na področju obrambe, vključno z enotnim trgom za oborožitev, skupnimi poveljniškimi strukturami, droni in sateliti. Glede gospodarstva je Weber pozval k večjim naložbam v umetno inteligenco in konkurenčnost ter podprl trden dolgoročni proračun EU. Trgovinski sporazumi, kot je CETA, po njegovih besedah ne zadevajo le dostopa do trga, temveč tudi gradnjo zavezništev v spreminjajočem se svetovnem redu.
Iratxe García (S&D, Španija) je pozvala EU, naj bo »pogumna« v boju proti podnebnim spremembam in naj konča odvisnost od fosilnih goriv iz avtokratskih režimov. Evropski projekt »ne bo preživel, če naši državljani ne bodo mogli živeti dostojanstveno«, je dejala in pozvala k sprejetju zakona o dostopnih stanovanjih ter zakonodaje o kakovostnih delovnih mestih. García je zahtevala zagotovitev pravic žensk. Prav tako je vztrajala, da je treba braniti meje EU, »ne da bi se pri tem odrekli našim vrednotam«. Pozvala je k začasni prekinitvi pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom ter k zaplembi zamrznjenih ruskih sredstev. Glede proračuna EU je poudarila, da »z manj ne moremo narediti več«. García je zaključila, da »bo Evropa 21. stoletja mogoča le, če bodo proevropske sile sodelovale in ne bodo gledale proti skrajni desnici«.
»Danes, leta 2026, obstajata dve Evropi,« je izjavil Jordan Bardella (PfE, Francija). »Na eni strani je Evropa tistih, ki pišejo pravila, birokratov, ki zapravljajo javna sredstva in si izmišljajo davke prihodnosti (…), na drugi strani pa je Evropa tistih, ki morajo plačevati.« V zvezi z uredbo ETS2 je obsodil »neznosno obremenjevanje srednjega razreda in delavskega razreda« ter dodal, da Evropa »vse manj ščiti«, pri čemer je izpostavil razmere v Ceuti. »Narodi Evrope pričakujejo le eno stvar: da zaščitite naše meje,« je izjavil. Glede gospodarske politike je Bardella obsodil »veliki evropski paradoks«: »Urejamo tisto, česar ne znamo več proizvajati, in uvažamo tisto, kar smo si sami prepovedali proizvajati (…) končno sprejmimo evropsko preferenco v javnih naročilih,« je izjavil.
Patryk Jaki (ECR, Poljska) je dejal, da pretirana birokracija v EU še naprej ovira rast in inovacije. Pozval je k ukrepom za zaščito državljanov in podjetij pred naraščajočimi cenami energije, med drugim s pregledom zelenih politik, ki po njegovem mnenju povečujejo stroške in ovirajo konkurenčnost. Glede migracij je Jaki zahteval strožje izvajanje obstoječih pravil ter več sredstev za upravljanje in zaščito meja EU. Kritiziral je tudi načrte za omejevanje dostopa mladih do družbenih omrežij, pri čemer je trdil, da mladi potrebujejo večjo gospodarsko stabilnost, kakovostna delovna mesta in dostojne življenjske pogoje, namesto omejevanja njihove svobode na spletu in v resničnem življenju.
Valerie Hayer (Renew, Francija) je pozvala k novi viziji za EU in k proevropskemu radikalizmu. Zahtevala je evropski zakon o odpornosti na podnebne spremembe, več ukrepov na področju obvladovanja tveganj, naložbe v inovacije ter globalno vodstvo pri oblikovanju pravnega okvira za umetno inteligenco. »Evropa mora pokazati moč pri soočanju z Rusijo in nadaljevati s podporo Ukrajini,” je dejala. EU mora povečati svoj vplivni krog in postati varno zatočišče za demokrate po vsem svetu,« je še dodala Hayer. Na koncu je pozvala k ambicioznemu proračunu, ki bo prinesel koristi državljanom.
Poslanka Evropskega parlamenta Terry Reintke (Zeleni, Nemčija) je poudarila, da se Evropa že nahaja v podnebni krizi, in voditeljem EU očitala, da se niso ustrezno odzvali na letošnje poletne gozdne požare, vročinske vale in smrti zaradi vročine. Kritizirala je prizadevanja za oslabitev zelenega dogovora in napovedala, da bo njena skupina zahtevala ustanovitev preiskovalnega odbora za pomanjkljivosti pri izvrševanju dogovorjene podnebne zakonodaje EU. Reintke je pozvala k jasnemu časovnemu načrtu za postopno opuščanje fosilnih goriv, davku na izredne dobičke, da bodo onesnaževalci plačali, ter ustrezno financiranemu načrtu za prilagajanje podnebnim spremembam v naslednjem proračunu EU. Evropo je pozvala, naj z večjo samozavestjo ukrepa proti tistim, ki jih je opisala kot močne nasprotnike, med katerimi so Donald Trump, tehnološki oligarhi in Vladimir Putin.
»Poln rezervoar bencina že stane več kot 100 evrov, milijoni ljudi pa se morajo odločati med hrano, stanovanjem in prevozom,« je izjavila Manon Aubry (Levica, Francija). Pozvala je k zamrznitvi cen in k »davku na izjemne dobičke naftnih družb«. Aubry je obsodila »obsežen program deregulacije« Komisije. »Raje imate politiko požgane zemlje, ki ekologijo označuje za sovražnika, kot pa temeljito preoblikovanje gospodarskih modelov,« se je pritožila. Aubry je kritizirala pomanjkanje »demokratičnega in ljudskega mandata« za ustanovitev evropskega varnostnega sveta in posebnih odnosov s Kanado. Prav tako je obsodila odsotnost sankcij proti Izraelu in dejstvo, da se v odzivu na razmere v Gazi ni začasno prekinil pridružitveni sporazum.
René Aust (ESN, Nemčija) je stanje Unije opisal kot stanje izgubljenih meja in izgubljene konkurenčnosti. Dejal je, da je bil položaj med sedemtedenskim napadom na meje EU kritičen, a ni bilo storjeno ničesar, in da Evropa ni trdnjava. Pozval je k zmanjšanju birokratskih struktur in predpisov, pri čemer je poudaril, da je bilo storjeno ravno nasprotno. Aust je pozdravil dejstvo, da v Evropi pridobivajo na pomenu domoljubne stranke, ki si prizadevajo za uresničitev »Evrope, ki si jo vsi želimo«.
