Evropske Novice BRUSELJ – STRASBOURG – LJUBLJNA
V sredo so poslanci Evropskega parlamenta skupaj s predstavniki Komisije in Sveta razpravljali o najnovejšem razvoju pogajanj o naslednjem večletnem finančnem okviru EU.
Siegfried Mureşan (EPP, Romunija), soporočevalec Parlamenta za večletni finančni okvir, je opozoril, da »kakršna koli zmanjšanja proračuna, ki bi v prihodnjih letih oslabila Evropo, ne bodo podlaga za soglasje Parlamenta. Ta zbor ne bo odobril proračuna, ki nam ne bi omogočal doseganja naših ciljev ali ki bi vplival na našo sposobnost odzivanja v primeru kriz ali nepričakovanih dogodkov«.
Mureșan je pojasnil, da je Komisija kljub vse večjim izzivom predlagala proračun za obdobje 2028–2034 na enaki ravni kot trenutni proračun za obdobje 2021–2027. Predlog Komisije znaša 1,15 % bruto nacionalnega dohodka držav članic, medtem ko je trenutni večletni finančni okvir ob predložitvi znašal 1,14 % bruto nacionalnega dohodka držav članic.
»Vsako nadaljnje zmanjšanje pod raven, ki jo predlaga Komisija, bi oslabilo Evropo,« je vztrajal. Mureșan je poudaril, da so se nacionalni proračuni v zadnjih sedmih letih v absolutnih številkah povečali za 68 %, proračun EU pa ni držal koraka; predstava o nenehno rastočem proračunu EU preprosto ni točna.
Carla Tavares (S&D, Portugalska), soporočevalka Evropskega parlamenta za večletni finančni okvir, je dejala: »Ne gre več za začasne krize, temveč za strukturne izzive«, in »naš odziv mora biti enako strukturen in ambiciozen«. Glede stališča Evropskega parlamenta je povedala: »Ne zahtevamo ‚več denarja‘. Zahtevamo sredstva, ki ustrezajo odgovornostim, dodeljenim EU«.
Vsi se strinjajo, je opozorila Tavares, da Evropa potrebuje močnejši proračun, da bo lahko uresničila prednostne naloge, kot so konkurenčnost, energetska neodvisnost, varnost, podnebje, izobraževanje in zdravje, medtem ko nekateri v Svetu pozivajo k manjšemu proračunu in zavračajo nove lastne vire. »To pomeni, da si želijo prvovrstno Evropo z drugorazrednim proračunom! To ni ambicioznost; to je protislovje! In na koncu bo to škodovalo Evropejcem,« je opozorila. »Izbira ni med poceni Evropo in drago Evropo«, ampak »med premalo financirano Evropo, ki se opoteka od krize do krize, in ustrezno financirano Evropo, ki je sposobna predvideti izzive, vlagati v ljudi in podjetja ter oblikovati svojo prihodnost,« je zaključila.
Večina govornikov iz političnih skupin je ponovno potrdila stališče Parlamenta, ki je bilo sprejeto aprila 2026. Poslanci Evropskega parlamenta si želijo močan, realističen proračun EU, ki je usmerjen v prihodnost, ustreza ravni ambicij EU in uvaja nove vire prihodkov. Vztrajali so pri proračunu, ki prinaša koristi državljanom, zmanjšuje neenakosti in zagotavlja ustrezna sredstva za ključne politike, vključno s kmetijstvom, regionalno politiko, politiko kohezije in socialnim financiranjem. Poslanci so izrazili tudi svoje pomisleke glede porabe proračuna EU ter poudarili potrebo po večji preglednosti in odgovornosti.
Thomas Byrne, irski minister za evropske zadeve, je potrdil, da bo irsko predsedstvo EU v soboto predložilo osnutek pogajalskega stališča Sveta. »Naš cilj je, da gremo korak naprej in pogajanja približamo sporazumu,« je dejal in dodal, da »iskanje ravnovesja zahteva težke odločitve«.
Piotr Serafin, evropski komisar za proračun, boj proti goljufijam in javno upravo, je poudaril, da »nekatere prestolnice še naprej gledajo na proračun EU tako, kot računovodje gledajo na bilance stanja: koliko vložim in koliko dobim nazaj. Ta pristop je bil v preteklosti napačen, v okviru našega sodobnega proračuna pa je popolnoma zgrešen,« je dejal Serafin. Proračun EU obravnava skupne izzive, ki jih posamezna država članica ne more rešiti sama ali pa bi bili verjetno veliko dražji, če bi jih poskušala reševati sama, je opozoril.
V svojem stališču je Parlament pozval k povečanju sredstev za približno 10 % v primerjavi s predlogom Komisije iz julija 2025, da bi podprli ključne prednostne naloge, kot so obramba in varnost, konkurenčnost, kohezija in kmetijstvo. Poslanci Evropskega parlamenta so predlagali tudi nove vire prihodkov za skupni proračun, da bi zmanjšali pritisk na prispevke držav članic EU, vključno z dajatvijo na digitalne storitve, dajatvijo na spletne igre na srečo, razširitvijo mejnega prilagoditvenega mehanizma za ogljik ter dajatvijo na kapitalski dobiček iz kriptosredstev.
Celotno razpravo si lahko ponovno ogledate tukaj.
Ozadje
Medtem ko je Parlament sprejel svoje stališče o naslednjem sedemletnem proračunu, se države članice trenutno pogajajo o svojem skupnem stališču. Osnutek pogajalskega stališča ciprskega predsedstva Sveta EU je predlagal 2-odstotno zmanjšanje v primerjavi s predlogom Komisije. „Pogajalski okvir“ irskega predsedstva Sveta naj bi bil predstavljen v soboto, 10. oktobra. Za sprejetje dolgoročnega proračuna EU sta potrebna soglasna odločitev Sveta in soglasje Parlamenta, ki ga mora podati absolutna večina poslancev Evropskega parlamenta. Več kot 93 % proračuna EU gre neposredno v programe EU, ki podpirajo ljudi in projekte v vseh državah članicah, manj kot 7 % pa se porabi za upravo.
