Parlament potrdil protikorupcijska pravila EU

· Prvi kazenskopravni okvir na ravni EU za boj proti korupciji

· Usklajene opredelitve in višine kazni za podkupovanje, poneverbe in nezakonito obogatitev ter druga kazniva dejanja

· Nacionalne protikorupcijske strategije in izmenjava podatkov na ravni EU

· Okrepljeno sodelovanje z agencijami in organi EU

V četrtek je Parlament sprejel nova pravila na ravni EU, ki vzpostavljajo usklajen kazenskopravni okvir za preprečevanje in boj proti korupciji po vsej Uniji.

Direktiva, o kateri sta se Parlament in Svet EU začasno dogovorila decembra 2025, določa skupne opredelitve kaznivih dejanj korupcije, vključno s podkupovanjem, zlorabo položaja, oviranjem sodnega postopka, trgovanjem z vplivom, nezakonitim izvrševanjem funkcij, nezakonitim bogatenjem, povezanim s korupcijo, prikrivanjem in korupcijo v zasebnem sektorju, ter usklajuje pravila o sankcijah. Direktiva je bila sprejeta s 581 glasovi za, 21 proti in 42 vzdržanimi glasovi.

Skupni pristop k odvračanju in kaznim

S posodobitvijo obstoječih pravil, uskladitvijo pravnih opredelitev in uvedbo strukturiranih ravni sankcij si novi okvir prizadeva odpraviti vrzeli v izvrševanju, zlasti v čezmejnih primerih. Sistem sankcij temelji na zakonsko določenih najvišjih kaznih na ravni EU, kar pomeni, da najvišje kazni po nacionalnih pravilih ne smejo biti prenizke. Države članice bodo ohranile možnost sprejetja strožjih pravil in prilagoditve določb svojim nacionalnim pravnim sistemom.

Sodelovanje pri reševanju obstoječih in nastajajočih izzivov

Sodelovanje med nacionalnimi organi in organi EU – vključno z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF), Evropskim tožilstvom, Europolom in Eurojustom – je okrepljeno, skupaj z izboljšano izmenjavo informacij in usklajevanjem. Države članice bodo vsako leto objavljale tudi primerljive, strojno berljive podatke, da bi povečale preglednost in oblikovanje politik na podlagi dokazov.

Nacionalne strategije in zahteve za neodvisne organe

Za okrepitev preprečevanja in upravljanja bodo morale države članice sprejeti in redno posodabljati nacionalne protikorupcijske strategije (pri čemer bodo v proces vključile civilno družbo). Prav tako bodo morale izvajati ocene tveganja in zagotoviti trdne sisteme za preprečevanje navzkrižja interesov, preglednost financiranja političnih strank in standarde integritete. Ustanoviti je treba tudi namenske in dovolj neodvisne organe za preprečevanje in obravnavanje korupcije.

Izjava

Poročevaka Raquel García Hermida-van der Walle (Renew, Nizozemska) je dejala: „Ta zakon je zgodovinski. Korupcija je povzročila utišanje novinarjev, umore državljanov in prezgodnje smrti. Za vsako statistiko se skrivajo ime, zgodba in prikrajšana prihodnost. Korupcija tudi izčrpava milijarde iz naših gospodarstev, spodkopava zaupanje v vlade in ogroža samo demokracijo. Če je ne bomo obvladovali, ogroža temelje naše Unije. Ta zakon brani bistvo Evrope in izpolnjuje obljube našim državljanom.“

Naslednji koraki

Direktivo mora zdaj uradno sprejeti Svet EU, preden začne veljati 20 dni po objavi v Uradnem listu EU. Države članice bodo nato imele 24 mesecev časa za njen prenos v nacionalno zakonodajo, razen določb o ocenah tveganja in nacionalnih strategijah, za katere velja 36-mesečni rok.

Ozadje

3. maja 2023 je Komisija predstavila paket ukrepov proti korupciji. Na podlagi člena 83 Pogodbe o delovanju Evropske unije je besedilo opredelilo korupcijo kot področje „posebno hudih kaznivih dejanj s čezmejno razsežnostjo“ in vključilo ukrepe za preprečevanje in boj proti korupciji. Glede na raziskavo Eurobarometra iz leta 2025 69 % Evropejcev meni, da je korupcija v njihovi državi razširjena, medtem ko 66 % meni, da se primeri korupcije na visoki ravni ne preganjajo dovolj.