Evropske Novice BRUSELJ – STRASBOURG – LJUBLJNA
– Državljani tretjih držav, katerim je bil izdan sklep o vrnitvi, bodo morali sodelovati z organi in zapustiti ozemlje EU
– Možnost pridržanja zaradi preprečitve bega
– Odstranitev na ozemlje zunaj EU, vključno s »centri za vračanje«, je mogoča na podlagi sporazuma s tretjo državo
– Strožja pravila za osebe, ki predstavljajo varnostno tveganje
V sredo so poslanci Evropskega parlamenta odobrili spremembe politike EU o vračanju državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU.
Nova pravila naj bi poenostavila in pospešila postopke ob polnem spoštovanju temeljnih pravic in mednarodnega prava, vključno z načelom nevračanja in prepovedjo kolektivnega izgona, hkrati pa preprečila zlorabe in nepooblaščeno gibanje znotraj EU. Neuradni dogovor, dosežen 1. junija s Svetom EU, je bil na plenarnem zasedanju potrjen s 418 glasovi za, 218 proti in 30 vzdržanimi glasovi.
V skladu z zakonodajo bo odločba o vrnitvi, ki jo pristojni nacionalni organi izdajo državljanu države tretje države, ki nezakonito prebiva v državi članici, vsebovala obveznost, da zadevno državo EU zapusti takoj ali v določenem roku.
Obveznost sodelovanja in pridržanje
Državljani tretjih držav, za katere je bil izdan sklep o vrnitvi, bodo morali sodelovati z državnimi organi. Zaradi priprave njihove vrnitve se jih lahko na podlagi individualne ocene pridrži, na primer če ne sodelujejo, obstaja nevarnost, da bi pobegnili, ali predstavljajo varnostno tveganje. Pridržanje mora odrediti upravni ali sodni organ, traja pa lahko do 24 mesecev. Skupno bo mogoče podaljšanje še za največ šest mesecev, če se spremenijo okoliščine, se pojavijo nove informacije ali se izboljša sodelovanje s tretjo državo. Če se državljan tretje države preseli v drugo državo članico, se lahko začne novo obdobje pridržanja. Države članice bodo lahko zahtevale tudi redno javljanje ali obveznost prebivanja na določenem kraju. Uporabijo se lahko tudi alternative pridržanju, kot sta finančno jamstvo ali elektronski nadzor.
Preiskovalni ukrepi
Nacionalni organi lahko izvajajo posebne preiskovalne ukrepe za pripravo ali zagotovitev učinkovite vrnitve. Ti lahko vključujejo preiskave državljanov tretjih držav, bivališč ali drugih ustreznih prostorov, za katere je potrebno sodno ali upravno dovoljenje, ter preiskavo in zaseg osebnih predmetov in elektronskih naprav. Vsi ukrepi morajo spoštovati temeljne pravice in zanje veljajo jamstva in pravna sredstva v skladu z zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo.
Sporazumi z državami zunaj EU o sprejemu oseb
Migrante z odločbo o vrnitvi, razen mladoletnikov brez spremstva, bo mogoče premestiti v »centre za vračanje« na ozemlje tretje države, ki se strinja z njihovim sprejemom, na podlagi sporazuma, ki ga sklene država članica EU. Ti sporazumi se lahko sklenejo le s tretjimi državami, ki spoštujejo človekove pravice, mednarodno pravo in načelo nevračanja. Nacionalni organi bodo morali pred začetkom veljavnosti sporazuma obvestiti Evropsko komisijo in druge države članice.
Izjava
Poročevalec Malik Azmani (Renew, Nizozemska) je dejal: »Danes je Evropa izpolnila svojo obljubo. Ljudje upravičeno pričakujejo, da se tisti, ki nimajo pravice do prebivanja, vrnejo v svojo državo izvora. Zato imam eno jasno prednostno nalogo: učinkovite in realistične ukrepe za vračanje. In po skoraj dvajsetih letih zastoja jih Evropa končno ima. Vračanje je zadnji sestavni del evropskega migracijskega sistema in izjemno sem ponosen, da je zdaj vzpostavljen.«
Naslednji koraki
Po odobritvi Parlamenta mora besedilo uradno sprejeti Svet EU, nato sledi objava v Uradnem listu EU. Nekatere določbe, med drugim tiste o centrih za vračanje, ocenjevanju starosti mladoletnikov in zunanjih odnosih glede vračanja, bodo začele veljati takoj. Druge določbe, ki zahtevajo pripravljalne ukrepe, bodo začele veljati 12 mesecev po začetku veljavnosti zakonodaje.
