Komisija predstavila novi načrt za rast za Zahodni Balkan, ki vključuje 6 milijard evrov nepovratnih sredstev in posojil za pospešitev gospodarskega zbliževanja z EU

Evropska komisija sprejela novi načrt za rast za Zahodni Balkan, katerega cilj je zagotoviti nekatere koristi članstva v regiji pred pristopom, spodbuditi gospodarsko rast in pospešiti nujno potrebno socialno-ekonomsko zbliževanje. Cilj bi moral biti, da se partnericam omogoči krepitev reform in naložb, da bi znatno pospešile širitveni proces in rast svojih gospodarstev. V ta namen je bil predlagan novi instrument za reforme in rast za Zahodni Balkan v vrednosti 6 milijard evrov za obdobje 2024–2027. Plačila bodo izvedena šele po izpolnitvi dogovorjenih reform.

Novi načrt za rast za Zahodni Balkan temelji na štirih stebrih, katerih cilji so:

1. krepitev gospodarskega povezovanja z enotnim trgom Evropske unije, pod pogojem, da se Zahodni Balkan uskladi s pravili enotnega trga ter da se v skladu s skupnim regionalnim trgom ustrezni sektorji in območja hkrati odprejo vsem sosedam. Predlaganih je sedem prednostnih ukrepov:

1. prosti pretok blaga,

2. prosti pretok storitev in delavcev,

3. dostop do enotnega območja plačil v evrih (SEPA),

4. olajševanje cestnega prevoza,

5. povezovanje in razogljičenje energetskih trgov,

6. enotni digitalni trg,
7. vključevanje v industrijske dobavne verige;            

 

2. spodbujanje gospodarskega povezovanja na Zahodnem Balkanu prek skupnega regionalnega trga na podlagi pravil in standardov EU, kar bi lahko omogočilo 10-odstotno rast njihovih gospodarstev;
3. pospešitev temeljnih reform, tudi na področju temeljnih prvin, za podporo Zahodnemu Balkanu na poti k članstvu v EU, izboljšanje trajnostne gospodarske rasti, tudi s privabljanjem tujih naložb, in krepitev regionalne stabilnosti;
4. povečanje finančne pomoči za podporo reformam prek instrumenta za reforme in rast za Zahodni Balkan za obdobje 2024–2027, tj. predloga za novi instrument v vrednosti 6 milijard evrov, ki bo vključeval 2 milijardi evrov nepovratnih sredstev in 4 milijarde evrov ugodnih posojil, pri čemer je plačilo pogojeno s tem, da bodo partnerice z Zahodnega Balkana izvedle posebne socialno-ekonomske in temeljne reforme.

V okviru načrta za rast bo vsaka partnerica z Zahodnega Balkana pozvana, naj pripravi program reform na podlagi obstoječih priporočil, tudi iz letnega širitvenega svežnja in programov gospodarskih reform držav. Program reform bo pripravljen v posvetovanju s Komisijo, ki ga bo nato ocenila in sprejela.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala: „Z današnjim sprejetjem novega načrta za rast za Zahodni Balkan v vrednosti 6 milijard evrov želimo gospodarstva držav Zahodnega Balkana približati EU. Ta načrt za rast ima izjemen potencial, saj bi lahko v naslednjih desetih letih podvojil gospodarstvo Zahodnega Balkana. S kombinacijo reform in naložb bo državam Zahodnega Balkana omogočil, da bodo lahko kmalu imele koristi na ključnih področjih našega enotnega trga, vključno s prostim pretokom blaga, storitev in delavcev, enotnim območjem plačil v evrih, prometom, energijo in enotnim digitalnim trgom.“

Naslednji koraki

Evropski parlament in Svet morata zdaj preučiti predlog instrumenta v okviru svežnja za vmesni pregled večletnega finančnega okvira. Po sprejetju instrumenta bomo naših šest partneric z Zahodnega Balkana pozvali, naj predložijo svoje programe reform, v katerih bodo opredeljene socialno-ekonomske in temeljne reforme, ki jih bodo sprejele za spodbujanje rasti in zbliževanja v okviru načrta za rast v obdobju 2024–2027. Srbija in Kosovo morata kot nujen predpogoj konstruktivno sodelovati v dialogu o normalizaciji odnosov pod okriljem EU, ki ga vodi visoki predstavnik.

Ozadje

Gospodarsko zbliževanje je bistven element pri približevanju držav Zahodnega Balkana EU. Trenutno raven zbliževanja med partnericami z Zahodnega Balkana in EU ne napreduje dovolj hitro, saj povprečni BDP na prebivalca v kupni moči naših partneric z Zahodnega Balkana znaša med 30 % in 50 % povprečja EU.

Povezovanje z enotnim trgom EU je glavno gonilo gospodarske rasti za vse države, ki so se pridružile EU. V preteklosti se je jasno pokazalo, da ima povezovanje z enotnim trgom EU pozitiven učinek na BDP in dohodke države.