PHOTO: European Union

Akt o svobodi medijev: poslanci zaostrili pravila za zaščito novinarjev in medijskih hiš

  • Države članice morajo zaščititi medije pred vmešavanjem
  • Prepoved uporabe vohunske programske opreme proti novinarjem
  • Obvezna preglednost glede lastništva medijev
  • Pošteno dodeljevanje državnih oglaševalskih sredstev

Poslanci so zaradi vse večje ogroženosti svobode medijev in preživetja sektorja sprejeli stališče o zakonu za krepitev preglednosti in neodvisnosti evropskih medijev.

Stališče o evropskem aktu o svobodi medijev so sprejeli s 448 glasovi za, 102 proti in 75 vzdržanimi glasovi. V njem so navedli, da želijo države članice obvezati, da zagotovijo pluralnost medijev in njihovo neodvisnost ter jih zaščitijo pred vladnim, političnim, gospodarskim in zasebnim vmešavanjem.

Poslanke in poslanci želijo prepovedati vse oblike vmešavanja v uredniške odločitve medijskih hiš in preprečiti zunanje pritiske na novinarje, kot so prisilno razkritje njihovih virov, dostop do šifriranih vsebin na njihovih napravah ali uporaba vohunske programske opreme.

Po mnenju poslank in poslancev se lahko vohunska programska oprema uporabi le v skrajnem primeru in se mora odobriti za vsak primer posebej, njeno uporabo pa mora odrediti neodvisen sodni organ za preiskavo hudega kaznivega dejanja, kot je terorizem ali trgovina z ljudmi.

Preglednost lastništva

Da bi lažje ocenili neodvisnost medijev, želijo poslanke in poslanci vse medije, tudi mikropodjetja, zavezati k objavljanju podatkov o lastniški strukturi.

Želijo tudi, da bi mediji ter spletne platforme in iskalniki poročali o sredstvih, ki jih prejmejo v okviru državnega oglaševanja, in državni finančni podpori. To vključuje tudi sredstva iz tretjih držav.

Določbe proti samovoljnim odločitvam velikih platform

Poslanke in poslanci želijo zagotoviti, da odločitve o moderiranju vsebin, ki jih sprejmejo zelo velike spletne platforme, ne bodo negativno vplivale na svobodo medijev, zato pozivajo k oblikovanju mehanizma za upravljanje zahtev za odstranjevanje vsebin. Po njihovem mnenju bi morale platforme najprej obravnavati izjave, da bi lahko neodvisne medije razlikovale od neodvisnih virov.

Nato bi morale medije obvestiti o namenu, da izbrišejo ali omejijo njihovo vsebino. Mediji se lahko na to odzovejo v 24 urah. Če po preteku roka platforma še vedno meni, da medijska vsebina ni v skladu z njenimi pogoji, lahko nadaljuje z brisanjem in omejevanjem vsebine ali pa lahko primer predloži nacionalnim regulatorjem, ki čim prej sprejmejo končno odločitev. Če pa medij meni, da odločitev platforme ni ustrezno utemeljena in spodkopava medijsko svobodo, lahko primer predloži organu za zunajsodno reševanje sporov.

Zmožnost preživetja medijev

Poslanke in poslanci menijo, da morajo države članice poskrbeti za ustrezno, trajnostno in predvidljivo financiranje javnih medijev, ki se dodeli v okviru večletnih proračunov.

Da mediji ne bi postali odvisni od državnega oglaševanja, pa predlagajo, da javno oglaševanje, ki se dodeli ponudniku medijske storitve, spletni platformi ali iskalniku, znaša največ 15 % celotnega proračuna, namenjenega za oglaševanje, ki ga ta organ dodeli v državi članici. Poslanke in poslanci želijo, da bi bila merila za dodeljevanje javnih sredstev medijem javno dostopna.

Neodvisen evropski organ za medije

Poslanke in poslanci želijo tudi, da bi bil Evropski odbor za medijske storitve (nov organ Unije, ustanovljen z aktom o svobodi medijev) pravno in funkcionalno neodvisen od Evropske komisije. Zavzemajo pa se tudi za neodvisno strokovno skupino, ki bi zastopala medijski sektor in civilno družbo ter bi svetovala novemu odboru.

Izjava

“Ne smemo si zatiskati oči pred zaskrbljujočim stanjem medijske svobode po svetu, gre za trend, ki zadeva tudi Evropo,“ je pred glasovanjem dejala poročevalka Sabine Verheyen (EPP, Nemčija). Kot je poudarila, mediji “niso zgolj podjetja. Od gospodarski dimenziji mediji prispevajo k izobraževanju, kulturnemu razvoju ter vključenosti v družbi. Ščitijo temeljne pravice kot sta svoboda izražanja in dostop do informacij.” Poročevalka je dodala, da so poslanke in poslanci z evropskim aktom o svobodi medijev dosegli “pomemben zakonodajni mejnik za zaščito raznolikosti in svobode naše medijske krajine in naših novinarjev” ter naredili “pomemben korak pri zaščiti naših demokracij”.

über evropskeno

Siehe auch

Glasovanje na evropskih volitvah je zaradi geopolitičnih razmer še pomembnejše

– Več kot osem od desetih Evropejcev (81%) verjame, da je glasovanje na evropskih volitvah …

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *