PHOTO: European Union 2024.

Akt o svobodi medijev: nov zakon za zaščito novinarjev in svobode medijev v Evropski uniji

– Prepoved uporabe vohunske programske opreme proti novinarjem, razen v natančno opredeljenih primerih

– Vsi mediji bodo morali razkriti, kdo je njihov lastnik

– Posebni mehanizmi bodo zelo velikim spletnim platformam preprečevali samovoljno omejevanje medijske svobode

Poslanci Evropskega parlamenta so v sredo sprejeli novo zakonodajo, ki bo novinarje in medije v Evropski uniji ščitila pred političnim in gospodarskim vmešavanjem.

V skladu z novim zakonom, ki je bil sprejet z 464 glasovi za, 92 proti in 65 vzdržanimi glasovi, bodo morale države članice zaščititi svobodo medijev, prepovedane pa bodo tudi vse oblike poseganj v uredniške odločitve.

Zaščita novinarskega dela

Prepovedani bodo pritiski oblasti na novinarje in urednike, naj razkrijejo svoje vire, na primer s pridržanji, sankcijami ali preiskavami pisarn. Na njihove elektronske naprave tudi ne bodo smeli namestiti vsiljive programske opreme za nadzor.

Poslanke in poslanci so v zakonodajo vključili obsežna varovala, ki uporabo vohunske programske opreme dopuščajo le v posameznih primerih, njeno uporabo pa mora odobriti sodni organ za preiskavo hudih kaznivih dejanj, ki se kaznujejo z zaporno kaznijo. Tudi v teh primerih bodo morali biti subjekti obveščeni o nadzoru, imeli pa bodo možnost, da ga izpodbijajo na sodišču.

Uredniška neodvisnost javnih medijev

Preprečiti je treba, da bi bile javne medijske hiše tarča zlorab za politične namene, zato morajo biti njihovi vodje in člani upravnih odborov izbrani na podlagi preglednih in nediskriminatornih postopkov, in sicer za ustrezno časovno obdobje. Pred iztekom pogodbe jih ne bo mogoče odpustiti, razen če ne bodo več izpolnjevali strokovnih meril.

Postopki financiranja javnih medijev bodo morali biti pregledni in nepristranski, sredstva pa trajnostna in predvidljiva.

Preglednost lastništva

Poslanke in poslanci menijo, da mora javnost vedeti, kdo nadzoruje medije in kateri interesi morda vplivajo na poročanje. Vse medijske hiše in novičarski portali bodo morali ne glede na velikost v nacionalni zbirki podatkov objaviti informacije o svojih lastnikih, tudi če so neposredno ali posredno v lasti države.

Pravično dodeljevanje državnih oglaševalskih sredstev

Mediji bodo morali poročati tudi o prejemu državnih oglaševalskih sredstev in državne finančne podpore, tudi iz držav zunaj Evropske unije.

Javna sredstva za medije in spletne platforme se bodo morala razdeljevati v skladu z javnimi, sorazmernimi in nediskriminatornimi merili. Informacije o izdatkih za državno oglaševanje so javne, vključno s podatkom o skupnem letnem znesku in znesku na posamezno medijsko hišo.

Zaščita medijskih platform v Evropski uniji pred velikimi platformami

Poslanke in poslanci so v zakonodajo vključili mehanizem, ki zelo velikim spletnim platformam, kot so Facebook, X (nekdanji Twitter) in Instagram, preprečuje, da bi samovoljno omejevale ali brisale vsebine neodvisnih medijev. Platforme bodo morale najprej poskrbeti, da bodo neodvisne medije razlikovale od virov, ki niso neodvisni. Medije bodo morale obvestiti, da nameravajo izbrisati ali omejiti njihove vsebine, ti pa se bodo lahko na to odzvali v 24 urah. Platforme bodo lahko šele po prejemu odgovora (oziroma če odgovora ne bodo prejele) izbrisale ali omejile vsebine, če te še vedno ne bodo v skladu z njihovimi zahtevami.

Mediji bodo lahko vložili tožbo pri organu za zunajsodno reševanje sporov in zahtevali mnenje Evropskega odbora za medijske storitve, novega evropskega odbora nacionalnih regulativnih organov, ki bo oblikovan v okviru akta o svobodi medijev.

Izjavi

„Pomena pluralnosti medijev za delujočo demokracijo ni mogoče dovolj poudariti,“ je v plenarni razpravi dejala poročevalka Sabine Verheyen (EPP, Nemčija) . „Svoboda medijev je ogrožena po vsem svetu, tudi v Evropi: umor na Malti, grožnje svobodi tiska na Madžarskem in številni drugi primeri to jasno dokazujejo. Evropski akt o svobodi medijev je naš odgovor na to grožnjo in mejnik v evropski zakonodaji. Ceni in ščiti dvojno vlogo medijev kot podjetij in kot varuhov demokracije,” je zaključila .

Poročevalka o mnenju odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, ki je odgovoren za varovala za zaščito novinarjev, Ramona Strugariu (Renew, Romunija) je dejala: “Novinarji imajo zdaj zaveznika, nabor orodij, ki jih ščiti, krepi njihovo neodvisnost in jim pomaga pri soočanju z izzivi, vmešavanjem in pritiski, s katerim so pogosto soočeni. na svojem delovnem mestu. Ta uredba je odgovor Orbánu, Ficu, Janši, Putinu in tistim, ki želijo medije spremeniti v lastna propagandna orodja ali širiti lažne novice in destabilizirati naše demokracije. Noben novinar se ne bi smel bati kakršnih koli pritiskov, ko opravlja svoje delo obveščanja državljanov”.

Izjave poslank in poslancev iz Slovenije med plenarno razpravo

Irena Joveva (Renew): “Brez svobode medijev ni demokracije. Svoboda medijev je ogrožena marsikje, tudi v Evropi. Z aktom o svobodi medijev končno dobivamo zakon na ravni EU. Vmešavanje lastnikov v uredniške odločitve: prepovedano. Vmešavanje politike: prepovedano. Transparentnost: stoodstotna. Pri lastništvu medijev, državnem financiranju medijev. Prikritega političnega financiranja medijev je konec. Konec bo podrejanja javnih medijev populistov, kot so še vedno Orban, zdaj še Fico, nekoč Janša. Ta zakon je prelomen pri zaščiti svobode medijev. Seveda pa mora v praksi zaživeti, kot je zamišljen.”

Matjaž Nemec (S&D): “Evropski parlament je s tem glasovanjem postavil enega od pomembnejših mejnikov za medijsko svobodo, za demokracijo in nenazadnje zdravo družbo. To je pomemben dan za vse vas, predstavnike medijev. Brez svobode, neodvisnosti in pluralnosti medijev ni demokracije. Tega nikoli ne moremo izreči prevečkrat. Pozdravljam ta zgodovinski korak za Unijo. Predvsem pa je verodostojnost in zanesljivost informacij in vsebin pomembna pred volitvami, ko mnogi samooklicani medijski portali in glasila širijo laži in dezinformacije z namenom diskretizacije političnih nasprotnikov.”

Ozadje

S sprejetjem tega akta se Parlament odziva na pričakovanja državljanov do EU, kot so izražena v sklepih Konference o prihodnosti Evrope:

– uvesti zakonodajo, ki obravnava grožnje neodvisnosti medijev, in uveljaviti pravila EU o konkurenci v medijskem sektorju, da bi preprečili velike medijske monopole ter zagotovili medijski pluralizem in neodvisnost od neupravičenega političnega, korporativnega in/ali tujega vmešavanja (predlogi 27( 1), (2));

– boj proti dezinformacijam z zakonodajo in smernicami za spletne platforme in družbene medije (33(5));

– braniti in podpirati svobodne, pluralistične in neodvisne medije ter zagotoviti zaščito novinarjev (37(4)).

über evropskeno

Siehe auch

Glasovanje na evropskih volitvah je zaradi geopolitičnih razmer še pomembnejše

– Več kot osem od desetih Evropejcev (81%) verjame, da je glasovanje na evropskih volitvah …

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *