Evropske Novice BRUSELJ – STRASBOURG – LJUBLJNA
Preiskava sporazuma o migracijah med Italijo in Albanijo je v sredo prejela letošnjo novinarsko nagrado Daphne Caruana Galizia.
Novinarja Giacomo Zandonini iz Italije in Maite Vermeulen iz Nizozemske sta zmagovalno zgodbo o preiskavi sporazuma, v okviru katerega je Italija na albanskem ozemlju zgradila center za pridržanje in center za obravnavo prošenj za azil, objavila na nizozemski novinarski platformi De Correspondent.
Nagrado je na slovesnosti v Evropskem parlamentu v Strasbourgu podelil predstavnik neodvisne vseevropske žirije, ki jo sestavljajo novinarji iz vseh držav članic Evropske unije. Slovesnosti sta se udeležili tudi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola in podpredsednica Pina Picierno, pristojna za nagrado.
Predsednica Roberta Metsola je dejala: „Devet let po tem, ko je bila Daphne Caruana Galizia brutalno umorjena zaradi razkrivanja korupcije, naša odločenost, da bo pravici zadoščeno, še naprej ostaja močna. Tistim, ki so jo hoteli utišati, to ni uspelo. Njene zgodbe so prodrle najdlje doslej in njen pogum nas še vedno navdihuje. Nagrada Daphne Caruana Galizia je poklon njenemu pogumu in zavezanosti resnici. Evropski parlament bo še naprej stal ob strani novinarjem, zagovarjal svobodo tiska in se boril za pravico.“
Med 4. majem in 31. julijem 2026 je svoje prispevke predložilo več sto novinarjev iz 27 držav članic EU. Izmed 344 prijav jih je žirija v ožji izbor uvrstila deset.
Zmagovalni prispevek
Novinarja Giacomo Zandonini in Maite Vermeulen sta sporazum o migracijah med Italijo in Albanijo za platformo De Correspondent preiskovala leto in pol. Preiskava je pokazala, da je bil namen sporazuma prestreči migrante na poti v Italijo in jih pripeljati v Albanijo, državo zunaj EU, kjer so jih nato po hitrem azilnem postopku zavrnili in izgnali v matične države.
Novinarja sta v prispevku predstavila, kako je do sporazuma sploh prišlo in zakaj ga ima več držav članic za „inovativen zgled“ za prihodnjo evropsko migracijsko politiko. Da bi razkrila celotno ozadje, sta novinarja v šestih evropskih državah ter pri Evropski komisiji, Evropskem svetu in Evropski agenciji za zunanje meje Frontex vložila več kot trideset zahtevkov za dostop do informacij. Spremljala sta finančne sledi in opravila razgovore z zaposlenimi v teh centrih, pridržanimi migranti, odvetniki, poslanci, vladnimi predstavniki in lokalnimi prebivalci.
Avtorja sta poudarila, da sta med preiskavo naletela na več ovir. Novinarjema so namreč zavrnili dostop do centrov pod italijanskim vodstvom v Albaniji, obenem pa jima niso želeli razkriti osnovnih informacij, med drugim o točnem številu pridržanih. Sredstva so dodeljevali po nujnih postopkih, s čimer so zaobšli postopke javnega naročanja, zaposleni pa so morali podpisati sporazume o nerazkrivanju podatkov.
Novinarja sta obenem preučila, kako sporazum vpliva na človekove pravice in temeljna evropska načela pravne države. V preiskovalni skupini so sodelovali tudi urednica fotografije Bebe Blanco Agterberg, grafična oblikovalka informacij Sharon Coone in fotograf Francesco Bellina.
O nagradi
Nagrada je posvečena malteški preiskovalni novinarki Daphne Caruana Galizia, umorjeni oktobra 2017. Evropski parlament jo vsako leto podeli za posebne dosežke na področju novinarstva, ki spodbujajo ali ščitijo osrednja načela in vrednote Evropske unije, kot so človekovo dostojanstvo, svoboda, demokracija, enakost, pravna država in človekove pravice.
Za nagrado se lahko potegujejo poklicni novinarji in skupine poklicnih novinarjev katere koli narodnosti. Predložiti morajo poglobljene članke, objavljene ali predvajane v medijskih hišah s sedežem v eni od 27 držav članic EU.
Nagrada in denarni znesek v višini 20.000 evrov sta znak močne podpore, ki jo Evropski parlament izkazuje preiskovalnemu novinarstvu in svobodi medijev.
Dosedanji dobitniki nagrade
2025 – preiskava o skritih finančnih mrežah, ki Rusiji omogočajo izogibanje sankcijam pri trgovanju z nafto (preiskavo je usklajevala platforma Follow the Money)
2024 – preiskava o pogrešanih otrocih migrantih brez spremstva (projekt Izgubljeni v Evropi).
2023 – skupna preiskava brodoloma ladje z migranti pred grškim mestom Pilos (grška preiskovalna hiša Solomon v sodelovanju s konzorcijem Forensis, nemško javno radiotelevizijo ARD in britanskim časopisom The Guardian)
2022 – dokumentarni film Srednjeafriška republika pod ruskim vplivom, avtorja Clément Di Roma in Carol Valade (ARTE/France24/Le Monde)
2021 – projekt Pegasus, ki ga je usklajeval konzorcij Forbidden Stories
Kdo je bila Daphne Caruana Galizia?
Daphne Caruana Galizia je bila malteška novinarka, blogerka in protikorupcijska aktivistka, ki je poročala o korupciji, pranju denarja, organiziranem kriminalu, prodaji državljanstva in povezavah malteške vlade s panamskimi dokumenti. Po več grožnjah in nadlegovanju je bila 16. oktobra 2017 umorjena v atentatu z avtomobilsko bombo. Protesti javnosti, ki je bila kritična do tega, kako so uradni organi vodili preiskavo njenega umora, so privedli do odstopa malteškega predsednika vlade Josepha Muscata. Poslanci Evropskega parlamenta so bili kritični do pomanjkljive preiskave. Decembra 2019 so Evropsko komisijo pozvali k ukrepanju, od tedaj pa so to temo obravnavali še večkrat. V resoluciji iz leta 2023 so dejali, da pri kazenskem pregonu odgovornih ni bilo bistvenega napredka. Do danes je bilo zaradi umora na zaporno kazen obsojenih pet oseb, načrtovalec umora pa še vedno ni bil kaznovan.
