Evropske Novice BRUSELJ – STRASBOURG – LJUBLJNA
· Poslanci so predlagali, naj proračun za obdobje 2028–2034 znaša 1,27 % BND Unije in naj ne vključuje stroškov odplačila dolga
· Novi prednostni področji sta obramba in konkurenčnost, zagotoviti pa je treba tudi financiranje kohezijske politike in kmetijstva
· Poenostavitev ne sme zmanjšati preglednosti, odgovornosti in demokratičnega nadzora
· Skupaj s proračunom je treba sprejeti tudi nove vire prihodkov in z njimi ustvariti približno 60 milijard evrov letno
Evropski poslanci so v torek oblikovali stališče Parlamenta za pogajanja z državami članicami o glavnih zneskih in strukturi večletnega finančnega okvira EU za obdobje 2028–2034.
Evropski poslanci so v vmesnem poročilu Evropskega parlamenta, sprejetem s 370 glasovi za, 201 glasom proti in 84 vzdržanimi glasovi, navedli, da bi proračun Evropske unije za obdobje 2028–2034 moral znašati 1,27 % bruto nacionalnega dohodka Evropske unije. Servisiranje dolga v okviru instrumenta NextGenerationEU, ki ustreza dodatnim 0,11 % bruto nacionalnega dohodka Unije, pa bi bilo treba obračunati nad zgornjimi mejami proračuna.
Poslanci so predlagali 10-odstotno povečanje zneska, ki ga je julija 2025 predlagala Evropska komisija. Razlika bi se enakomerno porazdelila med tri proračunske postavke, ki podpirajo prednostne naloge Evropske unije (razen administracije in agencij) in bi ublažila inflacijske pritiske.
V primerjavi s predlogom Komisije gre za nominalno povečanje v višini 175,11 milijarde evrov (v stalnih cenah iz leta 2025) oziroma 197,30 milijarde evrov (v tekočih cenah), brez odplačila instrumenta NextGenerationEU. Evropski parlament za financiranje političnih prednostnih nalog in strateških ciljev Evropske unije predlaga proračun v višini 1,78 bilijona evrov (v stalnih cenah iz leta 2025) oziroma 2,01 bilijona evrov (v tekočih cenah).
Poslanci so poudarili, da mora biti naslednji dolgoročni proračun EU naložbeno orodje za podporo njenih politik, regij, državljanov ter malih in srednjih podjetij. Ohraniti mora tudi dodano vrednost Unije v primerjavi z nacionalno porabo. Poslanci močno nasprotujejo vsakršni ponovni nacionalizaciji proračuna in zavračajo pristop „à la carte“. Opozorili so, da bi načrt Komisije za združevanje politik v „en načrt na državo članico“ lahko oslabil politike, zmanjšal preglednost in povzročil tekmovalnost med upravičenci.
Ločeno in ustrezno financiranje najpomembnejših programov
Poslanci si želijo močnih in ustrezno financiranih politik ter ločeno financiranje za politike v okviru načrtov za nacionalna in regionalna partnerstva, vključno s skupno kmetijsko politiko in ribiško politiko, tudi za najbolj oddaljene regije, kohezijsko politiko, Evropski socialni sklad in notranje zadeve. Poudarili so, da morajo biti lokalni in regionalni organi v celoti vključeni v načrtovanje in izvajanje programov.
Poslanci so pozdravili predlog Evropske komisije, naj se podvojijo sredstva za konkurenčnost, obrambo, inovacije, digitalni in zeleni prehod, infrastrukturo, zdravstvo, izobraževanje in kulturo. Pozvali so k večji podpori za najpomembnejše programe, kot so Evropski sklad za konkurenčnost, Obzorje Evropa, Instrument za povezovanje Evrope, Erasmus+, AgoraEU ter mehanizem Evropske unije na področju civilne zaščite (UCPM+). Predlagali so tudi namensko financiranje za ukrepe, povezane s programom EU za zdravje in programom LIFE, v okviru Evropskega sklada za konkurenčnost.
Poslanci so podprli zvišanje financiranja za zunanje delovanje, vendar menijo, da predlagana raven ni zadostna. Pozvali so k več sredstvom za širitev, razvoj, podporo Ukrajini, večstransko sodelovanje in humanitarno pomoč.
Ogroženi preglednost in odgovornost
Poslanci so poudarili, da poenostavitev ne sme zmanjšati preglednosti, odgovornosti in demokratičnega nadzora. Opozorili so, da bi lahko široka uporaba financiranja, ki ni povezano s stroški, ovirala ustrezno revizijo. V poročilu so tudi poudarili, da je spoštovanje vrednot Evropske unije in pravne države pogoj za dostop do sredstev Unije, pri čemer končni prejemniki ne smejo biti kaznovani, če pravno državo krši njihova vlada.
Prihodki
Poslanci so ponovno potrdili, da je Parlament močno zavezan uvedbi novih virov lastnih sredstev za odplačilo dolga v okviru instrumenta NextGenerationEU in za financiranje proračuna. Podprli so „pristop košarice“, ki ga je predlagala Evropska komisija, ter poudarili, da je treba skupaj z naslednjim večletnim finančnim načrtom sprejeti tudi nove vire prihodkov in ustvariti približno 60 milijard evrov letno. Če določeni predlogi ne bodo sprejeti, je treba po mnenju poslancev razmisliti o drugih možnostih, kot so dajatev na digitalne storitve, dajatev na spletne igre na srečo, razširitev mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah in dajatev na kapitalske dobičke od kriptosredstev.
Podrobnejše informacije so na voljo v Prilogi II k vmesnemu poročilu.
Izjavi
Soporočevalec Siegfried Mureşan (EPP, Romunija) je dejal: „Z današnjim glasovanjem Evropski parlament določa smernice v smislu ambicioznosti in časovnega okvira. Sprejeli smo odločno stališče glede naslednjega proračuna, v katerem smo z zmernim 10-odstotnim povečanjem uravnotežili nove in tradicionalne prednostne naloge. Evropski svet pozivamo, naj prevzame pobudo, nadaljuje z obravnavo naših predlogov in se dogovori o močnem in pravočasnem proračunu. Mi smo pripravljeni na sodelovanje“.
Soporočevalka Carla Tavares (S&D, Portugalska) je dejala:„ Skupna kmetijska politika, kohezijski skladi, program Obzorje Evropa, Erasmus+ – to niso ostanki preteklosti, temveč hrbtenica evropske solidarnosti in oblikovalci naše prihodnosti. Ambicije brez sredstev so brez pomena, zato smo zavzeli odločno stališče glede naslednjega proračuna, pri čemer smo uravnotežili nove in tradicionalne prednostne naloge z zmernim povečanjem in novimi, resničnimi lastnimi sredstvi. Zdaj je na Evropskem svetu, da se uskladi z našimi ambicijami, nadgradi naše predloge in zagotovi močan, pravočasen proračun – takšen, ki deluje v korist regij, upravičencev in ljudi. Veselimo se konstruktivnih pogajanj.“
Nadaljnji koraki
Evropski parlament je oblikoval stališče o uredbi o strukturi in glavnih zneskih proračuna za obdobje 2028–2034. V skladu z uredbo o večletnem finančnem okviru je za sprejetje proračuna potrebno soglasje Parlamenta. Pogajanja se lahko začnejo, ko se države članice dogovorijo o skupnem stališču.
Ozadje
Evropski parlament je svoje prednostne naloge za proračun Evropske unije po letu 2027 oblikoval maja 2025. Evropska komisija je julija 2025 predstavila predlog za naslednji dolgoročni proračun, o katerem so poročevalci Evropskega parlamenta dejali, da pomeni realno zamrznitev naložb, vključuje pa odplačilo instrumenta NextGenerationEU. Proračun se osredotoča zlasti na podjetja, kmete, regije in civilno družbo, približno 6 % pa je namenjenih administraciji.
