Poslanci menijo, da bi morali biti otroci za dostop do družbenih medijev stari najmanj 16 let

· Zaskrbljenost zaradi ogroženosti telesnega in duševnega zdravja mladoletnikov zaradi uporabe spleta, od katerih jih 25 % pametne telefone uporablja na sporen način

· Doslednejše izvajanje digitalnih pravil Evropske unije ter kazni in prepovedi za platforme, ki ne izpolnjujejo zahtev

· Prepoved priporočilih algoritmov, ki temeljijo na udejstvovanju, in skrinj presenečenja v videoigrah

· Pozivi k ukrepom proti orodjem generativne umetne inteligence, kot so globoki ponaredki in aplikacije za slačenje

Evropski poslanci pozivajo k ukrepom EU za zaščito mladoletnikov na spletu, kot sta starostna omejitev 16 let in prepoved najbolj škodljivih zasvajajočih praks.

Poslanci Evropskega parlamenta so v sredo s 483 glasovi za, 92 proti in 86 vzdržanimi glasovi sprejeli poročilo, v katerem so izrazili globoko zaskrbljenost zaradi ogrožanja telesnega in duševnega zdravja mladoletnikov na spletu. Pozvali so k boljši zaščiti pred manipulativnimi strategijami, ki povečujejo zasvojenost ter negativno vplivajo na zmožnost koncentracije in zdrav odnos do vsebin na spletu.

Določitev najnižje starosti za dostop do družbenih medijev

Evropski parlament želi starše podpreti pri nadziranju dejavnosti njihovih otrok na spletu in zagotoviti, da bo brskanje po internetu primerno njihovi starosti. Poslanci so zato predlagali, da bi morali biti otroci stari najmanj 16 let, če želijo dostopati do družbenih medijev, platform za izmenjavo videov in umetnointeligenčnih spremljevalcev. Mladoletniki, stari med 13 in 16 let, pa bi imeli dostop le, če jim to dovolijo starši ali skrbniki.

Podprli so prizadevanja Komisije, ki razvija aplikacijo za preverjanje starosti in evropsko denarnico za digitalno identiteto. Pozvali so jo tudi, naj poskrbi, da bodo mehanizmi za preverjanje starosti točni in da bodo ohranjali zasebnost mladoletnikov. Obenem so poudarili, da morajo platforme kljub tem sistemom poskrbeti, da bodo njihovi izdelki že po zasnovi varni in primerni starosti mladoletnih uporabnikov.

Poslanci so dejali, da je treba poskrbeti za doslednejše upoštevanje akta o digitalnih storitvah in druge ustrezne zakonodaje. V primerih resnega in vztrajnega neupoštevanja določb o zaščiti mladoletnikov bi morale biti zato vodilne osebe v podjetju osebno odgovorne za kršitve, zlasti ko gre za zaščito mladoletnikov in preverjanje starosti.

Strožji ukrepi Komisije

Poslanci so pozvali tudi k:

· prepovedi najbolj škodljivih praks, ki povzročajo zasvojenost, in k privzetemu izklopu drugih funkcij za mladoletnike, kot so neskončno drsenje, samodejno predvajanje, stalno osveževanje strani, nagrade in škodljive igrifikacijske prakse.

· prepovedi spletnih mest, ki kršijo predpise Evropske unije;

· ukrepom za boj proti prepričevalnim tehnologijam, kot so ciljano oglaševanje, trženje s pomočjo vplivnežev, zasnova, ki spodbuja zasvojenost, in temni vzorci, in sicer v okviru akta o digitalni pravičnosti;

· prepovedi priporočilnih sistemov za mladoletnike, ki temeljijo na udejstvovanju;

· uporabi akta o digitalnih storitvah za platforme za spletne videoigre ter prepovedi skrinj presenečenja in drugih naključnih vsebin v igrah (valute v aplikacijah, kolesa sreče in mehanizmi, kjer je treba plačati za napredovanje);

· zaščiti mladoletnikov pred komercialnim izkoriščanjem, tudi tako, da se platformam prepove zagotavljanje finančnih spodbud za dejavnosti otroških vplivnežev (otrok, ki delujejo kot vplivneži);

· takojšnjim ukrepom za spoprijemanje z etičnimi in pravnimi izzivi, ki jih prinašajo orodja generativne umetne inteligence, kot so globoki ponaredki, klepetalni boti za druženje, agenti umetne inteligence in aplikacije za slačenje, ki ustvarjajo manipulirane slike posameznikov brez njihovega soglasja.

Izjava

Poročevalka Christel Schaldemose (S&D, Danska) je med razpravo dejala: „Ponosna sem na ta parlament, da lahko skupaj zaščitimo mladoletnike na spletu. Skupaj z močnim in doslednim izvajanjem zakona o digitalnih storitvah bodo ti ukrepi znatno povečali raven zaščite otrok. Končno postavljamo mejo. Platformam jasno sporočamo: vaše storitve niso namenjene otrokom. In ta eksperiment se tukaj konča.“

Ozadje

Poročilo je odziv na rezultate raziskave, ki je pokazala, da 97 % mladih vsak dan brska po spletu, 78 % otrok, starih med 13 in 17 let, pa svoje naprave preveri vsaj enkrat na uro. Četrtina otrok in mladoletnikov pametni telefon uporablja na sporen ali neustrezen način, kjer vedenjski vzorci kažejo na zasvojenost.

Rezultati raziskave Eurobarometer 2025 so pokazali, da več kot 90 % Evropejcev meni, da so ukrepi za zaščito otrok na spletu nujno potrebni. Kot razloge so navedli negativne posledice družbenih medijev za duševno zdravje (93 %), kibernetsko nadlegovanje (92 %) in potrebo po učinkovitih načinih za preprečevanje dostopa do vsebin, ki niso primerne za določeno starost (92 %).

Države članice so že začele sprejemati ukrepe, kot so starostne omejitve in preverjanje starosti.