Poslanci Evropskega parlamenta pozivajo Slovenijo, k ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja

• Žrtve komunističnih pobojev v Sloveniji si zaslužijo spomin in spoštovanje

• Slovenske oblasti bi morale nadaljevati preiskave skritih grobišč in poskrbeti za dostojne pokope

• Poziv k temeljitemu pregledu arhivov jugoslovanskih tajnih služb

• Vsi zločini proti človeštvu morajo biti enako obravnavani

Odbor za peticije poziva slovenske oblasti, naj ohranijo spomin na žrtve povojnih komunističnih zločinov in jim zagotovijo dostojen pokop in spomin.

V torek so poslanke in poslanci Evropskega parlamenta iz odbora za peticije sprejeli resolucijo, v kateri pozivajo k ohranjanju spomina na vse žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. Resolucija je bila sprejeta s 17 glasovi za in enim glasom proti.

Poslanke in poslanci Evropskega parlamenta pozivajo slovenske oblasti, naj nadaljujejo preiskave za odkritje množičnih grobišč in zbiranje zgodovinskih dokazov o zločinih, ki jih je zagrešil jugoslovanski komunistični režim. Poudarjajo, da je treba zagotoviti univerzalno pravico do dostojnega pokopa za deset tisoče žrtev, umorjenih v obdobju po drugi svetovni vojni.

Poslanke in poslanci opozarjajo na pomanjkanje odgovornosti mnogih storilcev in pozivajo k temeljitem pregledu arhivov jugoslovanskih tajnih služb, zlasti Kosa in Udbe. Obžalujejo tudi odločitev slovenske vlade iz leta 2023, ki je ukinila nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, saj menijo, da gre za korak nazaj pri spoštovanju zgodovinske pravice in spomina.

Resolucija poziva tudi k ustvarjanju spominskih obeležij v čast žrtvam in za ozaveščanje javnosti. Besedilo poudarja pomen zgodovinskega raziskovanja in izobraževanja, temelječega na dokazih.

Brez spomina ni sprave

Vsi zločini proti človeštvu morajo biti obravnavani enako resno, pravijo poslanke in poslanci Evropskega parlamenta, ki obsojajo zgodovinski revizionizem, ki trivializira zločine nacističnega in fašističnega režima ter zločine jugoslovanskih komunističnih oblasti.

Poslanke in poslanci poudarjajo, da ni sprave brez spomina, in pozivajo Slovenijo in države članice EU, naj okrepijo zgodovinski spomin, ki temelji na resnici in spoštovanju vseh žrtev totalitarnih režimov, brez politične instrumentalizacije.

Naslednji koraki

Osnutek resolucije bo predložen v glasovanje Evropskega parlamenta na plenarnem zasedanju julija 2025.

Ozadje

Več kot 100.000 Slovencev, ki so nasprotovali komunističnemu sistemu, je bilo po drugi svetovni vojni žrtev različnih oblik nasilja. Jugoslovanski komunistični režim je izvedel na deset tisoče izvensodnih usmrtitev civilistov in vojnih ujetnikov. Odkrili so več kot 750 skritih grobišč, ne pa tudi krajev usmrtitev in mnoge žrtve še vedno čakajo na dostojen pokop.