Azil: nova pravila za varne tretje države in seznam varnih držav izvora na ravni EU

Bangladeš, Kolumbija, Egipt, Kosovo, Indija, Maroko in Tunizija bodo veljali za varne za svoje državljane

Tudi države kandidatke za članstvo v EU bodo veljale za varne

Novi pogoji za države članice EU pri odločanju, ali je tretja država varna za prosilce, ki niso državljani te države

Države EU bodo lahko sklenile sporazume s tretjimi državami, v katerih se bodo obravnavale prošnje za zaščito

V torek je Parlament sprejel spremembe uredbe EU o azilnem postopku, da bi pospešil obravnavanje prošenj za azil.

Parlament je s 408 glasovi za, 184 glasovi proti in 60 vzdržanimi glasovi potrdil oblikovanje EU seznama varnih držav izvora. Poslanci so prav tako odobrili sporazum o uredbi o uporabi koncepta varne tretje države, in sicer s 396 glasovi za, 226 glasovi proti in 30 vzdržanimi glasovi.

Varne države izvora

Novi seznam varnih držav izvora na ravni EU bo omogočil hitro obravnavanje prošenj za azil državljanov držav s seznama – Bangladeša, Kolumbije, Egipta, Kosova, Indije, Maroka in Tunizije. V skladu z novimi pravili bo posamezni prosilec moral dokazati, da ta določba v njegovem primeru ne velja zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem oziroma ogroženosti, če bi bil vrnjen v svojo državo.

Države kandidatke

Države kandidatke za pristop k EU se bodo prav tako štele za varne države izvora, razen če obstajajo okoliščine, kot so nediskriminatorno nasilje v okviru oboroženega spopada, če imajo njihovi državljani stopnjo priznanja azila na ravni EU nad 20 % ali če gospodarske sankcije zaradi dejanj, ki vplivajo na temeljne pravice in svoboščine, kažejo drugače.

Začasna prekinitev in nacionalni seznami

Komisija bo spremljala razmere v državah s seznama in v državah kandidatkah ter se odzvala, če se okoliščine spremenijo. Lahko začasno odloči, da država ni varna, ali predlaga njen trajni umik s seznama. Države članice bodo lahko na nacionalni ravni določile dodatne varne države izvora.

Uporaba koncepta varne tretje države

Države EU bodo lahko uporabile koncept varne tretje države v zvezi z prosilcem za azil, ki ni državljan določene države – in zato njegovo prošnjo razglasijo za nedopustno –, če je izpolnjen eden od treh pogojev: obstaja povezava med prosilcem in tretjo državo, na primer prisotnost njegovih družinskih članov v tej državi, prejšnja prisotnost prosilca v tej državi ali jezikovne, kulturne ali podobne povezave; prosilec je na poti v EU prečkal tretjo državo in bi tam lahko zaprosil za učinkovito zaščito; s tretjo državo obstaja sporazum ali dogovor na dvostranski, večstranski ali ravni EU o sprejemanju prosilcev za azil, razen za mladoletnike brez spremstva.

Sporazumi, ki jih EU ali države članice sklenejo s tretjo državo za uporabo koncepta varne tretje države, morajo vsebovati določbo, ki tretjo državo zavezuje, da vsebinsko preuči prošnje za učinkovito zaščito, ki jih vložijo posamezniki.

Zgodnja uporaba nekaterih določb

Tretja država se lahko na ravni EU in na nacionalni ravni določi za varno, pri čemer se lahko določijo izjeme za določene dele njenega ozemlja ali jasno opredeljive kategorije oseb. Ta določba in pospešeni mejni postopki za prosilce, katerih državljanstvo ima stopnjo priznanja azila pod 20 %, se bo lahko uporabljale, preden se zakonodaja EU o azilu začne uporabljati junija 2026.

Izjavi

Poročevalec Alessandro Ciriani (ECR, Italija) je po glasovanju dejal: „Seznam varnih držav izvora je politični preobrat v upravljanju migracij v EU. Ta zakonodaja končuje obdobje nejasnosti in določa jasno smer: skupna pravila, hitrejše in učinkovitejše postopke, zaščito pravice do azila za tiste, ki so do njega upravičeni, in odločen pristop k reševanju zlorab. EU si tako zagotavlja jasna, izvršljiva pravila, ki temeljijo na skupni odgovornosti.“

Poročevalka Lena Düpont (EPP, Nemčija) je po glasovanju dejala: „Z današnjim glasovanjem o konceptu varnih tretjih držav smo naredili še en pomemben korak k delujočemu in verodostojnemu azilnemu sistemu. S tem, da bomo v prihodnje lahko hitreje in učinkoviteje zavrnili očitno neutemeljene prošnje za azil, bomo pospešili azilne postopke, razbremenili sisteme držav članic in pomagali ljudem, da ne bodo več let obtičali v pravni negotovosti.“