Evropske Novice BRUSELJ – STRASBOURG – LJUBLJNA
Predsednica Metsola je v torek v Strasbourgu podelila nagrado Saharova 2025 predstavnikoma dveh novinarjev, ki sta zaprta v Belorusiji in Gruziji.
Predsednica Metsola je v torek, 16. decembra, na slovesnosti ob podelitvi nagrade Saharova za svobodo misli za leto 2025 v Strasbourgu dejala: „Ponosna sem, da lahko letošnjo nagrado Saharova podelim novinarjema Andrzeju Poczobutu in Mzii Amaglobeli kot priznanje njunega pogumnega boja za svobodo izražanja in demokratično prihodnost Belorusije in Gruzije. Naš parlament izraža solidarnost z Mzio in Andrzejem ter poziva k njuni takojšnji izpustitvi iz zapora – ker govoriti resnico oblasti nikoli ne sme biti kaznivo dejanje.“
Andrzej Poczobut, novinar, zaprt v Belorusiji
Andrzej Poczobut je novinar, esejist in bloger iz poljske manjšine v Belorusiji. Nagrado je v njegovem imenu prevzela njegova hči Jana Poczobut. V govoru pred poslanci Evropskega parlamenta je dejala: „V veliko čast mi je, da lahko danes prevzamem nagrado v očetovem imenu. (…) Moja družina ga že skoraj pet let pogreša ter živi v negotovosti. Evropskemu parlamentu sem globoko hvaležna, saj se danes ni poklonil le njemu, temveč tudi vsem drugim družinam, ki si zastavljajo ista vprašanja, na katera ne dobijo odgovorov.“
V govoru je spregovorila tudi o primeru Mikalaja Statkeviča, vidnega člana beloruske opozicije, ki je izginil septembra letos. Dejala je: „Ko njihova imena izgovorimo na glas, niso več le statistični podatek, temveč znova postanejo resnični. Prav zato je tako pomembno, da Evropski parlament opozarja na to problematiko in človekovo dostojanstvo ohranja tam, kjer ga vsi ostali skušajo izbrisati.“
Evropski poslanci so sprejeli več resolucij, v katerih so obsodili represijo v Belorusiji, zahtevali izpustitev političnih zapornikov, ki naj bi jih bilo več kot 1200, obsodili sodelovanje predsednika Lukašenka z Rusijo v vojni proti Ukrajini ter pozvali k strožjim sankcijam in podpori beloruskih demokratičnih sil, neodvisnih medijev in zagovornikov človekovih pravic. Parlament odločno podpira demokratično opozicijo v Belorusiji in ji je leta 2020 podelil nagrado Saharova za svobodo misli. Marca 2023 so evropski poslanci sprejeli tudi resolucijo o primeru Andrzeja Poczobuta.
Mzia Amaglobeli, novinarka, zaprta v Gruziji
Mzia Amaglobeli je gruzijska novinarka ter soustanoviteljica in direktorica neodvisnih medijskih hiš Batumelebi in Netgazeti. Nagrado je v njenem imenu prevzela njena sodelavka Irma Dimitradze, ki je prav tako novinarka pri medijski hiši Batumelebi.
V govoru pred poslanci Evropskega parlamenta je prebrala njeno pismo: “To nagrado sprejemam v imenu svojih kolegov, novinarjev, ki se zdaj v Gruziji borijo za ohranitev novinarstva. Neusmiljeno delajo, da bi zagotovili, da boste slišali glas upora gruzijskih državljanov in da resnica ne bo utišana.”
Mzia Amaglobeli je v zvezi z oblastmi v svoji domovini napisala: „Ta režim je neusmiljen (…). Uničuje svobodno novinarstvo, odpravlja opozicijske politične stranke in zapira njihove voditelje, dejansko razpušča nevladne organizacije, tiste, ki v njih delajo, pa označuje za ‚tuje agente‘ (…). Vendar mu ni uspelo utišati protestov. Morda so prav zato izjave Evropske unije v podporo gruzijskemu narodu močnejše in natančnejše kot kdaj koli prej. Za to sem globoko hvaležna.“
Po omembi želje gruzijskega ljudstva po članstvu v EU je pismo zaključila s poudarkom: „Usoda našega boja ni odvisna samo od nas, ker naš boj ni samo o nas. (…) Borite se z nami in za nas. Borite se, kot bi se borili za svobodo svojih lastnih držav. Uporabite vse mehanizme, ki so vam na voljo, in to storite, preden bo prepozno.“
Gruzija je od leta 2023 kandidatka za članstvo v Evropski uniji. Evropski poslanci so ostro obsodili znatno nazadovanje demokracije in represivne zakone v tej državi, kot je denimo zakon o tujih agentih, pa tudi napade na svobodo izražanja in medijev ter zatiranje miroljubnih protestov.
Pozvali so tudi k ponovitvi volitev, ki so potekale oktobra 2024 in na katerih je zmago razglasila vladajoča stranka Gruzijske sanje. Obsodili so tudi ruski vpliv v državi in zahtevali izpustitev pridržanih. Poslanci se kljub temu zavzemajo, da bi Gruzija ohranila status države kandidatke, pod pogojem, da uvede reforme in spoštuje pravno državo, ter pozivajo k sankcijam zoper odgovorne za nasilje.
Junija 2025 so sprejeli resolucijo o svobodi medijev v Gruziji in primeru Mzie Amaglobeli.
Ozadje
Nagrada Saharova za svobodo misli je najpomembnejše priznanje Evropske unije na področju človekovih pravic. Poimenovana je po sovjetskem fiziku in političnem oporečniku Andreju Saharovu. Parlament jo od leta 1988 vsako leto podeli posameznikom, skupinam in organizacijam za delo na področju varstva človekovih pravic, svobode izražanja in demokratičnih vrednot. Dobitniki poleg priznanja prejmejo tudi denarno nagrado v višini 50.000 evrov.
Nagrado je doslej prejelo več novinarjev, medijskih hiš in organizacij za svobodo medijev, med drugim nevladna organizacija Novinarji brez meja (2005), Belorusko združenje novinarjev (2004), alžirska novinarka in pisateljica Salima Ghezali (1997) ter priljubljeni časnik Oslobođenje, ki je podprl vizijo večetnične Bosne in Hercegovine (1993). Parlament tudi neomajno podpira preiskovalno novinarstvo in svobodo medijev. Vsako leto podeli nagrado Daphne Caruana Galizia za novinarstvo, poimenovano po malteški novinarki, umorjeni leta 2017.
