Evropske Novice BRUSELJ – STRASBOURG – LJUBLJNA
Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji je danes v Ljubljani pripravila pogovor v ciklu Studio Evropa na temo širitve Evropske unije. V razpravi, ki je potekala ob objavi letnega poročila Evropske komisije o napredku držav kandidatk, so gostje spregovorili o evropski politiki do držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji.
V razpravi so sodelovali evropski poslanci Irena Joveva (Renew), dr. Vladimir Prebilič (Zeleni/EFA), Matjaž Nemec (S&D), mag. Matej Tonin (EPP), Marjan Šarec (Renew) in mag. Branko Grims (EPP), doc. dr. Faris Kočan s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in Adnan Ćerimagić iz Evropske pobude za stabilnost (ESI).
Evropska poslanka Irena Joveva (Renew) je izrazila zadovoljstvo, da je širitev spet na agendi EU. »Prav je, da kandidatke, ko dosežejo napredek, začno pogajanja in jih izpeljejo brez dvostranskih pogojevanj, ter se potem pridružijo EU.
Glede Srbije je dejala, da v zadnjem letu napredka ni bilo, za kar je odgovoren režim predsednika Vučića: »Evropski parlament je velikokrat reševal čast EU z vidika obsodbe in jasnih stališč glede srbskega režima in podpre tistim, ki se borijo za evropske vrednote. Komisija svoje stališče zaostrila šele v zadnjem obdobju. Državljani Srbije morajo izraziti svojo voljo na volitvah. EU ne potrebuje še enega Orbana. EU se mora jasno in glasno postaviti na stran evropskih vrednot in to zahtevajo tudi ljudje v Srbiji. Pri Severni Makedonije po besedah Joveve napredka ni zato, ker je država »postala talec bolgarskega narativa, kar ni pravično. Vendarle bi si zaslužila več pozitivnih sporočil.« Čeprav podpira približevanje Ukrajine in Moldavije Uniji v kontekstu trenutnega geopolitičnega položaja, tega ne vidi kot dobro sporočilo državam zahodnega Balkana, ki že leta čakajo v čakalnici.
»Če obstajajo kriteriji in pravila, obstajajo z razlogom. Na koncu vse stoji ali pade na verodostojnosti in integriteti ne le posameznikov, ampak tudi institucij. Če ti vseskozi obljubljajo eno in isto stvar in nato ne naredijo nič, imamo resen problem in lahko razumemo razočaranje ter jezo tistega na drugi strani. Kandidatke morajo opraviti svojo domačo nalogo. Večina jo opravlja – ene hitreje, druge počasneje, a opraviti jo mora v prvi vrsti tudi sama EU.«
Po mnenju evropskega poslanca dr. Vladimirja Prebiliča (Zeleni/EFA) je širitev koristna v treh smereh; prinaša demokratizacijo soseščine, večjo strateško varnost in stabilnost, hkrati pa predstavlja tudi gospodarske koristi kandidatkam in članicam EU.
V zvezi z razmerami v Srbiji je izpostavil nujnost normalizacije na področju demokratičnih norm: »Evropski parlament je prvič zelo hitro dosegel konsenz glede ostrine resolucije o Srbiji. Tudi Evropska ljudska stranka se počasi distancira od Vučićeve stranke. Stvari se vendarle počasi premikajo.« Tudi Prebilič je izpostavil, da je nacionalistična retorika v Bolgariji dosegla »abnormalno stanje, ki ima odmev tudi v Severni Makedoniji, kjer je prav tako vse več nacionailstičnega narativa. EU pričakuje spremembo ustave za vpis bolgarske manjšine, a Makedonija potrebuje jamstvo, da bo ta zahteva zadnja.«
Glede sprememb institucionalnega ustroja EU pred vstopom novih članic je menil, da je sprememba pravnih temeljev zelo dolgotrajne proces, zato meni, da bodo naslednje nove članice vstopile v EU pod današnjimi pogoji. »Nimamo različnih statusov med članstvom in nečlanstvom. Če bi to želeli spremeniti, je treba spremeniti temeljne pogodbe. Izziv bo zlasti Ukrajina, kjer bo treba biti kreativen.« Sam sicer podpira koncept t.i. postopne integracije kandidatk, a je vprašanje, če bi to podprle tudi države članice. Meni tudi, da bodo morale tiste članice EU, ki so naklonjene širitvi, o tem prepričati bolj skeptične članice.
Tudi evropski poslanec Matjaž Nemec (S&D) se je strinjal, da je širitev EU vse bolj pomembna. »Časovnica je dokaj realna, nekatere države so naredile velik napredek in lahko rečemo, da bi do konca tega mandata lahko sprejeli vsaj eno kandidatko.«
Glede položaja Bosne in Hercegovine je dejal, da se je znašla v skupini držav, ki je najmanj napredovala zaradi nezmožnosti sprejemanja odločitev in imenovanja koordinatorja za pogajanja. »Ambicija je, da BiH vendarle kmalu imenuje pogajalca, zato obstaja možnost, da bi decembra odprla prvo pogajalsko poglavje.« Kot je dodal, sta velik napredek naredili tudi Ukrajina in Moldavija, a se »vse kandidatke ukvarjajo tudi z bilateralnimi vprašanji.« V zvezi z Ukrajino je dodal, da ta »v težkih pogojih sprejema pomembne odločitve, a gre za veliko državo, ki bo spremenila razmerja tudi v EU in slednja še ni pripravljena, da jo sprejme. Vendarle pa je treba Ukrajini treba dati neko perspektivo, ker tam divja volja.«
Nemec sicer širitev vidi kot velik korak, na katerega se pripravlja EU, a bo treba prepričati tudi javnost v najbolj skeptičnih članicah, saj so nekatere tradicionalno nenaklonjene širitvi: »Politiki moramo državljanom širitev predstaviti kot pomembno z vidika geopolitičnega položaja EU v svetu in kot dobro tako za kandidatke kot za EU.«
Kot je izpostavil evropski poslanec mag. Matej Tonin (EPP), je širitev ključna in nujna v novih okoliščinah in obenem koristna tako za nove kot tudi obstoječe članice. »Naloga evropskih poslancev je izpostavljanje koristi za članice s pridobitvijo novih trgov, samo tako bomo lahko sprejeli nove članice.« Kot je dodal, so analize prejšnjih širitev pokazale, da so s prihodom novih članic največ pridobile stare članice, zlasti tiste, kjer je podpora javnosti širitvenemu procesu zelo nizka. »Zato je te države treba prepričati, da je širitev v prvi vrsti koristna zanje, to je najpomembnejše sporočilo. Slej kot prej bodo kandidatke izpolnile pogoje, ključno pa je, če bodo obstoječe članice pripravljene na širitev. Danes to ne velja, v ustanovnih članicah se predvsem ukvarjajo sami s sabo in ne z evropsko vizijo, in tukaj so posledice.«
Tonin se je zavzel za spremembo pravil v pogajalskem procesu. »Pri pogajanjih bi moralo veljati soglasje za začetek pogajanj in na koncu pred vstopom, vmes pa je soglasje samomorilsko, ker to lahko ubije ves momentum v kandidatki. Majhne države se bojimo odpovedati pravici veta, čeprav EU postaja v svetu vse manj relevantna, vstopa velikih držav se bojijo v tistih članicah, ki bi imele največ koristi od širitve,« je bil kritičen. Kot je še menil, ima Črna gora dobre možnosti za vstop, ker je »dovolj majhna, nima soseda, ki bi zelo aktivno nasprotoval njenemu vstopu in ima razmeroma proevropsko vlado.«
Evropski poslanec Marjan Šarec (Renew) je menil, da širitvena politika predstavlja enega od temeljev EU, saj gre predvsem za geostrateško vprašanje: »EU mora vedeti, kje so njeni interesi in se širiti. Če tega ne stori, se bo širil nekdo drug.«
Kot je dodal, je EU v preteklosti delala napake: »Severna Makedonija je bila leta 2019 na dobri poti, vprašanje če bi bolgarski motiv prišel do izraza, če bi se takrat začela pogajanja.« Kot poročevalec za spremljanje napredka Črne gore je izrazil željo, da bi država ne le zapirala poglavja na tehnični ravni, ampak tudi na ravni vrednot. »To so namreč očitki tamkajšnje civilne družbe, odpirajo se medetnična vprašanja. Gre za zadeve, ki zavirajo proces.«
Šarec je glede pripravljenosti EU na širitev mnenja, naj Albanija in Črna gora vstopita, »nato se bomo pogovarjali o reformah. Ta proces je potreben, a dajmo opraviti vsaj eno širitev, da bomo verodostojni. Če bomo kandidatke pripeljali do točke, ko se bomo ustavili pri ratifikaciji, lahko samo zapremo vrata in bomo popolnoma neverodostojni. Sem za notranjo reformo, a le, če smo jo sposobni izvesti pravočasno. Nobena kandidatka ne bo 100-ostotno pripravljena na članstvo, a moramo pokazati, da smo se sposobni širiti in integrirati nove članice.«
Evropski poslanec Branko Grims (EPP) je ocenil, da je EU je pred velikim razpotjem. »Krepijo se različne sile; na Zahodu kulturni marksizem in zgrešene politike, na Vzhodu na čelu s Poljsko pa se krepi povsem drugačna politika. Te spremembe so velike. EU bi morala najprej pri sebi razčistiti, ali želi sprostiti svoj razvojni potencial. Ko bo pripravljena na to in ko bodo kandidatke nared za vstop, je treba to podpreti, saj je tudi v interesu Slovenije umiriti balkanski kotel. Sloveniji bi koristil mir in razvoj.«
Kot je še menil, je spoštovanje vrednot v EU zelo relativno in se razlikuje od države do države. »Pri kandidatkah je vprašanje, zakaj se ene bolj poudarja, druge pa kritizira. Po mojem mnenju velikih razlik med njimi ni, najbolj pripravljena je Črna gora. Kriteriji za članstvo so jasni in jih je treba spoštovati in ne prilagajati vsakokratnim interesom znotraj EU. Unija mora spoštovati lastne vrednote, sicer tega ne more zahtevati od kandidatk. Če se bo posvetila iskanju konsenza, se bo izkazalo, da je strateški interes širitev, saj je prvi pogoj mir v njeni neposredni okolici.«
Doc. dr. Faris Kočan s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani je menil, da bi morala Evropska komisija v širitvenem procesu razumeti realnost na terenu in vanj vključiti politiko, ki nazadnje odloča o širitvi EU. Bil je tudi kritičen do motiva Unije za širitev: »Geopolitična nuja pomeni, da širitev potrebuješ zaradi lastne varnosti po načelu ‘mi vas potrebujemo, a znotraj tega boste morali delati tisto, kar vam govorimo’. Srbijo članice vidijo kot faktor stabilnosti v regiji, zato Vučić lahko razmeroma mirno krmari. Ko je EU izolirala Dodika, je padel. Dokler Vučić ne bo izoliran s strani mednarodne skupnosti in EU, ne bo nič drugače.« Kočan je tudi ocenil, da sta Albanija in Črna gora kot državi z morjem strateško pomembni za EU in »zato, da lahko EU upraviči, da je evropska perspektiva za Zahodni Balkan še živa.«
Kar zadeva pripravljenost Unije na sprejem novih članic, je Kočan spomnil, da je Nemčija že nakazala, da bo treba spremeniti pogodbe, predvsem odpravo soglasja. »Težko bomo prišli do rešitve, oba procesa bo treba peljati vzporedno. Absorpcijske sposobnosti EU niso na dobri točki, to dokazuje zlasti Ukrajina kot velika država. Treba bo uvesti fazno integracijo, cilj je v procesu ne v cilju samem.«
Adnan Ćerimagić iz Evropske pobude za stabilnost (ESI) je dejal, da proces približevanja držav Zahodnega Balkana traja mnogo predolgo. »Veliko je cinizma ne le med politik, ampak tudi med državljani in podjetji v regiji. V zadnjih 25 letih smo doživeli veliko epizod, ko smo imeli politike, ki so res želeli delati na procesu širitve, doseženi so bili rezultati, a te reforme niso vodile k zaključku širitvenega procesa, zato se sile, ki želijo reforme in širitev EU, šibijo.«
Kot je dodal, »od politikov slišimo, da so jim čestitali, a jih hkrati opozorili, naj se ne veselijo prehitro. Če bosta izpolnili vse pogoje, se morata Albanija in Črna gora čim prej priključiti EU, sicer bo prišlo do negativnih posledic v teh državah, ošibilo pa bo tudi samo EU.« Sam sicer opaža, da obstaja več interesa za priključitev Ukrajine in Moldavije kot pa za države Zahodnega Balkana.
Tudi Ćerimagić je izpostavil nujnost razprave o širitvi v EU: »Če obstaja soglasje vseh 27 članic o tem, kakšni so pogoji za vstop, bomo ohranili verodostojnost.«
