Poslanci zahtevajo enoten odziv Evropske unije na ruske kršitve in grožnje hibridne vojne

· Parlament obsoja kršitve zračnega prostora držav članic EU in povzročanje motenj na kritični infrastrukturi

· Poziv k usklajenim in sorazmernim ukrepom, vključno s sestreljevanjem groženj iz zraka

· Poziv k enotni obrambi EU-NATO, sankcijam proti Rusiji, napredku pri evropski obrambni uniji in sodelovanju z Ukrajino

Za odziv na ruske provokacije, usmerjene v varnost in infrastrukturo v Evropski uniji, so potrebni usklajeni ukrepi, močnejša obramba in sankcije.

V resoluciji, sprejeti v četrtek, poslanci Evropskega parlamenta ostro obsojajo „nepremišljene in stopnjujoče se ruske dejavnosti“, ki kršijo zračni prostor Poljske, Estonije, Latvije, Litve in Romunije, države članice EU in Nata. Prav tako obsojajo namerne vdore dronov, usmerjene v kritično infrastrukturo na Danskem, Švedskem in Norveškem. Po mnenju poslancev so ti del „sistematičnega ruskega vojaškega in hibridnega vojskovanja ter provokacija, usmerjena proti EU“ in njenim državam članicam. Rusija nosi polno in nedvoumno odgovornost za dejanja v poljskem, estonskem in romunskem zračnem prostoru.

Poslanci spodbujajo vse pobude, ki Uniji in njenim državam članicam omogočajo „usklajeno, enotno in sorazmerno ukrepanje proti vsem kršitvam njihovega zračnega prostora, tudi sestrelitev groženj iz zraka.“ Poslanci tudi pozdravljajo pobudo EU za protidronski zid ter iniciative za varovanje vzhodnega krila in obenem poudarjajo, da je potrebna celostna pokritost vseh držav članic, ki so izpostavljene neposrednim varnostnim tveganjem na južnem krilu.

Menijo, da številne sabotaže in hibridne dejavnosti Rusije proti EU pomenijo terorizem, ki ga podpira država, tudi če ne dosegajo ravni oboroženega napada.

EU mora pokazati odločnost

Resolucija navaja, da mora EU pokazati odločnost in jasno opozoriti, da bodo vsakemu poskusu tretje države, da bi kršila suverenost držav članic, nemudoma sledili povračilni ukrepi. Poslanci tudi pozivajo Svet in Komisijo, naj povečata učinkovitost in učinek sankcij proti Rusiji, da bi dokončno oslabili sposobnost te države za nadaljevanje brutalne vojaške agresije proti Ukrajini. Podobna politika sankcij bi morala veljati za vse države, ki pomagajo Rusiji, kot so Belorusija, Iran in Severna Koreja, poslanci pa se zavzemajo tudi za sankcioniranje kitajskih subjektov, ki dobavljajo blago z dvojno rabo in vojaško blago, bistveno za proizvodnjo brezpilotnih letalnikov in raket.

Močan evropski steber znotraj Nata

Poslanci pozivajo k okrepljenemu usklajevanju, enotnosti in solidarnosti med državami članicami, institucijami Unije in strukturami Nata ter vztrajajo, da je nujno potrebno napredovati v smeri prave evropske obrambne unije, ki bo temeljila na že obstoječih okvirih, kot je bela knjiga za evropsko obrambo – Pripravljenost 2030, in jih nadgradila. Ta napredek bi moral potekati vzporedno z ustreznim financiranjem v okviru sedanjega in naslednjega večletnega finančnega okvira, pravijo poslanci in poudarjajo potrebo po tesnejšem civilno-vojaškem usklajevanju zračnega prostora ter boljši opremljenosti policijskih sil in civilnih organov s sredstvi za odkrivanje in obrambo pred droni. Parlament tudi poziva EU in njene države članice, naj organom zagotovijo ustrezna sredstva za boj proti dronom na objektih kritične infrastrukture, kot so letališča in elektrarne.

Ukrajinske izkušnje

Resolucija poziva k bistveni okrepitvi obrambnega sodelovanja z Ukrajino, zlasti v zvezi s tehnologijo dronov in obrambo pred njimi, vključno s krepitvijo industrijskega sodelovanja. Prav tako poziva sozakonodajalca, naj čim prej dokončata pogajanja o zakonodaji o evropskem obrambnem industrijskem programu (EDIP). Ta se bo skupaj z instrumentom Varnostni ukrepi za Evropo (SAFE) uporabila za zagotovitev finančnih sredstev za učenje od Ukrajine in za podporo Ukrajini pri vojskovanju z brezpilotnimi letalniki.

Resolucija je bila sprejeta s 469 glasovi za, 97 glasovi proti in 38 vzdržanimi glasovi.