Prednostne naloge Parlamenta glede dolgoročnega proračuna EU po letu 2027

• Proračun po letu 2027 mora odražati sedanje geopolitične, gospodarske in okoljske razmere ter biti prilagodljiv
• Pristop enega nacionalnega načrta na državo, ki ga predlaga Komisija, ne more biti podlaga za porabo v državah članicah
• Veliki skladi, ki združujejo obstoječe programe, niso primerni za ta namen
• Za dodeljevanje in spremljanje sredstev je treba zagotoviti parlamentarni nadzor

Vizija in zahteve Parlamenta za proračun EU za obdobje 2028–2034 so navedene v resoluciji, ki so jo poslanci sprejeli v sredo.

V besedilu, ki je bilo sprejeto s 317 glasovi za, 206 glasovi proti in 123 vzdržanimi glasovi, poslanke in poslanci pozivajo k bistveno ambicioznejšemu večletnemu finančnemu okviru (MFF), ki bo lahko izpolnil naraščajoča pričakovanja državljanov EU v času globalne nestabilnosti. Poslanke in poslanci menijo, da sedanja zgornja meja porabe v višini 1 % bruto nacionalnega dohodka EU-27 ni zadostna za obravnavanje vse večjega števila kriz in izzivov. Zaradi umika ZDA iz svoje dosedanje globalne vloge bo treba porabo nameniti za obravnavanje ruske agresije proti Ukrajini, izredno zahtevnih gospodarskih in socialnih razmer, vrzeli v konkurenčnosti ter vse hujše podnebne krize in krize biotske raznovrstnosti, dodajajo.

Proti enotnim nacionalnim načrtom

Parlament zavrača zamisel Komisije, da bi ponovili model „enega nacionalnega načrta na državo članico“ iz instrumenta za okrevanje in odpornost. Namesto tega poslanke in poslanci pozivajo k strukturi, ki zagotavlja preglednost in parlamentarni nadzor ter vključuje regionalne in lokalne organe ter vse ustrezne akterje. Resolucija ponovno potrjuje vlogo kohezijske politike pri poglabljanju enotnega trga, zmanjševanju neenakosti in boju proti revščini.

Konkurenčnost in obramba

Poslanke in poslanci menijo, da je predlagani „Evropski sklad za konkurenčnost“, ki bi združil več obstoječih programov, neustrezen. Namesto tega pozivajo k novemu, ciljno usmerjenemu skladu, namenjenemu spodbujanju zasebnih in javnih naložb prek mehanizmov za zmanjševanje tveganja, ki jih podpira EU. Povečanje izdatkov za obrambo je po njihovem mnenju potrebno, vendar to ne sme ogroziti izdatkov za socialne in okoljske namene ali dolgoročnih politik.

Poenostavitev, prožnost in vladavina prava

Naslednji dolgoročni proračun mora zmanjšati nepotrebno birokracijo za upravičence, vendar ne sme dati Komisiji več manevrskega prostora brez demokratičnega nadzora Parlamenta. Poenostavljen proračun mora biti tudi preglednejši, menijo poslanke in poslanci.

Ključna je tudi prožnost porabe – v proračun je treba vključiti zmogljivosti za odzivanje na krize za vsako posamezno politiko, humanitarna pomoč pa mora biti financirana ločeno. Naslednji proračun bi moral vključevati dva posebna instrumenta: za pomoč v primeru nesreč in za druge nepredvidene izzive. Poslanke in poslanci vztrajajo, da mora biti dostop do sredstev pogojen s spoštovanjem vrednot EU in pravne države, ter zagovarjajo pameten mehanizem pogojenosti, da prejemniki ne bi bili kaznovani zaradi ukrepov njihovih vlad.

Odplačevanje dolga in skupno zadolževanje

Poslanke in poslanci vztrajajo, da odplačevanje stroškov zadolževanja iz programa NaslednjageneracijaEU ne sme ogroziti financiranja ključnih prednostnih nalog EU. Pozivajo k jasni ločitvi med odplačevanjem dolga in porabo za programe ter Svet pozivajo, naj sprejme resnično nove vire prihodkov. Skupno zadolževanje se sicer šteje za učinkovito orodje za reševanje kriz v EU, kot so varnost in obramba.

Izjavi

„Želimo, da bo naslednji dolgoročni proračun EU bolje pripravljen na odzivanje na današnje izzive – da bo pomagal Evropi hitro ukrepati v krizah, bolje zaščititi svoje državljane in zgraditi močnejšo, konkurenčnejšo Unijo. Želimo tudi ustrezno podporo za naše dolgoročne prednostne naloge, kot sta kmetijstvo in kohezija. Predlagamo odgovorno in utemeljeno povečanje naslednjega večletnega finančnega okvira – preseganje zastarele omejitve 1 % BND. Če od EU zahtevamo več, ji moramo zagotoviti ustrezna sredstva. Evropski parlament bo odobril le za prihodnost primeren večletni finančni okvir, ki bo prožen, učinkovit in pripravljen za izvajanje do 1. januarja 2028. Zato pozivamo Svet in Komisijo, naj takoj po predložitvi predloga Komisije julija začneta pogajanja,“ je dejal Siegfried Mureşan (EPP, Romunija), soporočevalec.

„Ljudje in regije morajo biti v središču naslednjega večletnega finančnega okvira in moramo zagotoviti, da bo EU sposobna odgovoriti na potrebe svojih državljanov. Potrebujemo močne naložbe za spodbujanje strateške avtonomije, gospodarske odpornosti in zelenih ciljev, pri tem pa ne smemo nikogar zapostaviti. Poleg tega mora ambiciozen proračun spodbujati socialno in teritorialno kohezijo, vključevati nove in modernizirane vire prihodkov ter zagotavljati zadostna sredstva za varnost, obrambo in pripravljenost, da se zagotovijo pravične in uspešne družbe, hkrati pa se spoštujejo pravna država in temeljne vrednote EU,“ je dejala Carla Tavares (S&D, Portugalska), soporočevalka.

Naslednji koraki

Prednostne naloge Parlamenta so zasnovane tako, da bodo lahko vključene v predlog Komisije o naslednjem dolgoročnem proračunu EU, ki bo objavljen julija 2025.

Ozadje

Večletni finančni okvir (MFF) se sprejme za obdobje sedmih let in določa najvišje zgornje meje odhodkov za različna področja politik. Po pridobitvi soglasja Parlamenta vlade EU s soglasjem sprejmejo uredbo o večletnem finančnem okviru. Sedanji dolgoročni proračunski okvir EU se izteče 31. decembra 2027.